Zakaj je padla trasa?

Prebivalci Šaleške doline in Koroške že dolgo čakajo na hitro cesto, ki naj bi jih povezala s središčem Slovenije. Obljubljena je bila že zdavnaj, o njej je recimo govoril tudi Janez Janša, in to v času, ko je vodil svojo prvo vlado.

Minila so leta, začrtane so bile rešitve, vendar nobena trasa ni bila izbrana. Še najbolje je kazalo tisti, predvideni v okolici Braslovč, toda uresničitev načrtov so ustavili krajani in posamezniki, ki so trdili, da bi avtocesta uničila prvovrstne kmetijske površine. Že mogoče, zato je ministrstvo januarja pripravilo novo rešitev; nova trasa naj bi se izognila kmetijskim površinam, potekala pa bi v okolici Šentilja, Kot, Arnač, Ložnice nekoliko vzhodneje od izhodiščne.

Pripravljen je bil razgrnitveni načrt in napovedana javna razprava. A nenadoma je bila preklicana. Iz ministrstva so sporočili, da »trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalnih skupnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja javnosti, ni mogoče umestiti v prostor«. To je seveda res, oglasili so se posamezniki, ki so trdili, da je trasa okoljevarstveno sporna. Imela pa je ta rešitev še eno pomanjkljivost. Po eni izmed dveh ponujenih možnosti naj bi štiripasovna cesta potekala v neposredni bližini Janševe hiše. Po nekaterih izračunih bi jo morali celo podreti.

Pohvalno je, da je ministrstvo prisluhnilo utemeljitvam krajanov. Malo nenavadno pa je, da so tisti iz Braslovč čakali več let, tistim iz Šentilja in okolice pa je uspelo že v nekaj dneh. To, da bi bila zaradi ceste neposredno oškodovana tudi družina Janša-Bačovnik, s tem verjetno nima nikakršne zveze.