Kritika / Zadnja bitka

za

Točno opoldne.

Comeback Arnolda Schwarzeneggerja, nekdanjega governatorja Kalifornije, ki se je zavzemal za tršo politiko priseljevanja in ki so mu protestniki potem vzklikali, hej, pa saj si tudi ti priseljenec, se ne bi mogel zgoditi v ironičnejšem filmu.

Zadnja bitka se namreč dogaja v mestecu Sommerton Junction, ki leži na arizonsko-mehiški meji, Arizona pa, kot veste, prakticira najtršo in najšovinističnejšo protiimigrantsko zakonodajo – belski jurišniki patruljirajo ob meji ter ustavljajo in terorizirajo vse, ki imajo »sumljivo« barvo kože, kar pomeni, da so osumljeni ilegalnega prihoda v Ameriko. Toda v Zadnji bitki, ki jo je posnel korejski wunderkind Kim Jee-woon (Videl sem Hudiča, Zgodba o dveh sestrah, Grenkosladko življenje ipd.), ne ustavljajo Mehičanov, ki skušajo prebegniti v Ameriko (tu očitno nimajo tega problema!), ampak skušajo ustaviti Mehičana (Eduardo Noriega), karizmatičnega šefa zloglasnega narko kartela, ki skuša prebegniti v Mehiko.

In njegova spektakularna turbo pot pelje skozi tihi, mirni, zaspani Sommerton Junction, kjer so mu člani njegove bande pripravili odskočno desko, da ne rečem odskočni most, šerif Arnold – remiks Garyja Cooperja iz vesterna Točno opoldne in Johna Wayna iz vesterna Rio Bravo – pa ostane sam, tako da mora potem – kot Cooper in Wayne – na hitro sestaviti koalicijo voljnih amaterjev, da Mehičanu ne bi uspelo ilegalno prebegniti v Mehiko, toda ta ad hoc koalicija, ki vključuje tudi pijance in kriminalce, je le opoldanska transfiguracija natanko vseh tistih »pijanih« patriotskih, nativističnih, šovinističnih milic, ki Mehičanom preprečujejo, da bi ilegalno prebegnili v Ameriko. Zadnja bitka je le za tiste, ki razumejo štos. Vsekakor, ko Arnold mehiškemu banditu sikne »Ti daješ nam priseljencem slabo ime,« se boste nasmehnili, toda to je le polovica štosa.