Veliko zdravil, ki jih dobite v prosti prodaji, verjetno res nima učinka, ki bi bil večji od učinka placeba.

Dr. Fabrizio Benedetti je eden vodilnih raziskovalcev nevrobiologije učinka placeba, vpliva »praznih« zdravil oziroma »socialne komponente zdravljenja« na možganske mehanizme in s tem na izboljšanje bolezenskih znakov.
Z raziskavami, ki segajo od spremljanja električne aktivnosti v možganih in funkcionalne magnetne resonance do kemičnega blokiranja posameznih možganskih procesov, je odkril več temeljnih mehanizmov odziva na placebo pri različnih bolezenskih stanjih. Je profesor nevrofiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Torinu in na tamkajšnjem Nacionalnem inštitutu za nevroznanost ter pisec več knjig o učinku placeba. V Ljubljani se je udeležil delavnice o učinku placeba, ki jo je pripravilo slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA.

Ko govorimo o učinku placeba, o koliko različnih pojavih pravzaprav govorimo?

Dejansko obstaja veliko različnih učinkov placeba, več mehanizmov učinkovanja med veliko različnimi zdravstvenimi težavami in zdravniškimi intervencijami. Z dajanjem placeba lahko na primer vplivate na raven tesnobe. Če bolniku poveste, da bo prejel močno sredstvo proti bolečinam, zaradi česar ga ne bo več bolelo, to ne bo vplivalo le na bolečino, ampak tudi na raven njegove tesnobe. Drugi pomemben mehanizem je aktiviranje možganskega mehanizma za nagrajevanje. Nagrade, pri človeku ali pri živalih, so tipično hrana, spolnost, različne droge ... Pri placebu je nagrada terapevtska korist, klinično izboljšanje simptomov. Ni boljše nagrade za bolnika, ki trpi, kot je na primer zmanjšanje bolečine. Učenje je tretji mehanizem. Če po večdnevni izpostavljenosti učinkoviti terapiji, na primer močnemu protibolečinskemu sredstvu, to sredstvo nadomestite s placebom, je odziv na placebo lahko ogromen. Četrti mehanizem pa je genetski. Nekateri genotipi se zelo močno odzivajo na placebo, drugi slabše.