»Slaba banka ni klinika za lepotne popravke, ampak travmatologija. Vsi njeni ukrepi ne morejo biti nežni.«

Računsko sodišče je z revizijo poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) razbilo iluzijo o poštenih skandinavskih strokovnjakih, ki da zasledujejo le interese davkoplačevalcev in jih lastne koristi ne zanimajo. Slaba banka se lahko izkaže za koristno institucijo, vendar samo pod pogojem, da jo bo vlada skrbno nadzirala in se bo uspešnost njenega poslovanja merila po jasnih kriterijih, pravi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča. Če bo vse po starem, bo DUTB samo poligon za mastne zaslužke številnih domačih in tujih svetovalcev, bivših bančnikov in odvetnikov. Obstaja pa še veliko večje tveganje: da bodo nekdanji tajkuni zaradi pomanjkljivega nadzora države nad DUTB poceni prišli do tega, kar so z neodgovornim upravljanjem in zadolževanjem enkrat že zapravili.

Je bila ustanovitev slabe banke, po vsem, kar vemo danes, slaba poteza?

Ni nujno, da je bila slaba poteza, nedvomno pa je bila slabo podprta. Pred ustanavljanjem slabe banke sta dvom o smiselnosti takega pristopa k reševanju bank izrazila tako državni svet kot pomemben del državnega zbora. Takratni pomisleki se danes izkazujejo kot utemeljeni. Pred ustanovitvijo slabe banke bi morala biti izvedena resna ekonomska analiza o upravičenosti ustanovitve in delovanja slabe banke v primerjavi s tem, da bi slabe terjatve razgradili v bankah, kjer so nastale. Katera od teh opcij bi bila boljša, še danes ni jasno. Če se je slaba banka že ustanovila, bi jo morali dobro podpreti, vendar je bila ta priložnost zamujena.