Kritika / Marc Bloch: Nenavadni poraz

+ + + + +

Marc Bloch (1886–1944) velja za enega največjih francoskih zgodovinarjev. Toda ustanovitelj znamenitih »Annales« in medievalist, ki je proučeval večstoletna obdobja srednjega veka, je svojo najvplivnejšo knjigo posvetil šestim tednom pomladi 1940.

Ker je bil židovski intelektualec, je imel po nemški okupaciji odprta vrata emigracije v ZDA, toda ostal je v Franciji in v besu napisal delo, ki je izšlo posthumno leta 1946. Kako je bilo mogoče, da je francoska vojska izgubila na drugi mah, ko pa je z zavezniki štela prav toliko mož kot nemška, bila veliko močnejša s tanki, resda šibkejša v letalih, a spet številčno premočna v puškah in mitraljezih? Pred začetkom vojne je Bloch opustil predavanja na Sorboni in se kot prostovoljec priključil armadi, da bi branil domovino; bil je patriot in za junaštvo nagrajen že v prvi svetovni vojni. Od poletja 1940, ko so Francozi živeli okupacijo ali Vichy in se prepuščali malodušju, je urejal spomine in analiziral, kaj je, ko je bil obveščevalni častnik, doživljal v vojaških štabih. Zaupne informacije so končale v predalih, enote med seboj niso smiselno komunicirale, upoštevali so napačno narisane zemljevide, vojsko so vodili starci, ki so se držali metod iz let 1914–1918, predvsem pa se iz porazov niso ničesar naučili in niso zamenjali nesposobnih poveljnikov. Od kod je izviral ta usodni kaos? Nemci so zmagali s paralizo duha, ki je izhajala iz osuplosti nad hitrim ritmom vojne, ki je Francozi niso pričakovali. A kako jih je delovanje Hitlerjeve armade lahko presenetilo, ko pa je ta počela natanko to kot na Poljskem slabo leto prej? Nesposobnost učenja in prilagajanja novim situacijam je bila posledica okostenele vojaške hierarhije, ki že leta ni dopuščala promocije mlajšim častnikom. Toda profesor je svoje načelo patriotskega upora znova prelil v dejanje in začel organizirati uporniške skupine, jih pripravljal na dan D, toda tik pred koncem okupacije je padel v roke Gestapa in končal pred strelskim vodom.