Kritika / Moja mama
Mia madre, 2015
Nanni Moretti
za
Baby’s Coming Back to Me.
Mia madre, 2015
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
za
Baby’s Coming Back to Me.
Margherita (Margherita Buy) je režiserka, ki hoče snemati “pomembne” filme, toda “pomembnega” evropskega filma očitno ni več mogoče posneti brez holivudskega zvezdnika – v njenem novem filmu, “pomembnem” kakopak, igra John Turturro. Moja mama bi bila dopolnilo komičnega Dragega dnevnika, v katerem se je Nanni Moretti zgražal nad “kultnimi filmi” à la Henry, portret serijskega morilca in invazivnostjo televizije, če je ne bi umiranje Margheritine matere prelevilo v dopolnilo tragične Sinove sobe, v kateri je Moretti izgubil sina, pa tudi Hanekejeve Ljubezni, le da tu agonično umiranje bližnjega sovpada z umiranjem proletariata, ki – v filmu v filmu – protestira proti svoji prekarnosti. Mehki, “materinski” kapitalizem, ki je vključeval socialno državo, izginja, toda to, da ženska režira in da moški – njen brat, ki ga igra kar sam Moretti – kuha, budi upanje, saj zveni kot vzklik: Imamo papeža! Brez heca. Stvari so tako resne, da niti Morettiju – večnemu satiriku – ni več do smeha.
(Cankarjev dom)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi