Kritika / Boštjan Videmšek: Na begu

+ + + +

Begunci in emigranti v 17 reportažah in ilustrativni seriji fotografij Jureta Eržena.

Poročevalski tandem je popisal desetletje množičnega begunstva na nevralgičnih točkah: od Melille, Lampeduse, Lezbosa, Patrasa, Kobanija, doline Beka, Izmirja, Kosa, Aten, Gevgelije, Subotice pa do Slovenije. Avtor niza pretresljive izpovedi in popisuje trpka doživetja. Njegov fokus sta beg in kalvarija nesrečnikov. O isti temi je švedski antropolog Ruben Andersson napisal knjigo »Illegality, Inc.« (2014), v kateri pa ni dominantno trpljenje, temveč pogled onkraj: od kod so bežali, kako so se povezale evropske in afriške policije, kdo je financiral prevoze, vloga humanitarnih organizacij in nastanek biznisa civilnih družbenikov v Maliju, vrnjeni begunci in njihov status med domačini, vrtoglavi porast budžeta Frontexa na račun begunstva etc.

Videmšek se kot reporter osredotoča na pogled na eksodus in na osebne zgodbe prebežnikov. Skozi empatijo skupaj z njimi upa, da bi jim uspelo priti v Evropo, zato ni posebej pozoren na okvir. Pač, v dveh poglavjih mu uspe zares minuciozno popisati delovanje taborišča Zatari v Jordaniji in prekupčevalni turški bazar z begunci. Še bolj v trenutkih refleksije, ko mu obupanec v Atenah izpove: »V Darfurju je vseeno bolje kot tu.« Vrh obupa predstavlja Sirec: »Če bi vedel, kaj nas čaka, ne bi šel na proteste proti Asadu.« In tako napelje bralca na antično spoznanje, da diktatura ni najhujša ureditev, če jo primerjamo z ohlokracijo.

Knjiga, ki kliče po nadaljevanju: usode prebežnikov, ki so se iz taborišč prebili v civilno Evropo.