Pravi Avstrijec s pištolo

Glock 26 je polavtomatska pištola avstrijske izdelave. Postala je simbol prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev, bila je namreč redna spremljevalka Norberta Hoferja, kandidata avstrijske skrajno desne stranke svobodnjakov (FPÖ), ki je v prvem krogu minuli konec tedna nepričakovano pometel s tekmeci. Doslej so si oblast v Avstriji tradicionalno delili rdeči (SPÖ) in črni (ÖVP), tu in tam v povezavi s kakšno majhno stranko. Zdaj je absolutni favorit avstrijskih volivcev postal politik s pištolo. S pištolo avstrijske izdelave, seveda, rdeči in črni protikandidat sta dobila vsak zgolj po 11 odstotkov glasov.

Ko je leta 1999 Haider na parlamentarnih volitvah zbral 27 odstotkov glasov, so bili na Dunaju veliki protesti, Evropska unija pa je Avstrijo politično osamila. Ta konec tedna je kandidat s pištolo in aludiranjem na nacizem dobil 35-odstotno podporo. Da ne bo nesporazuma: raznorazne fašistične skupine so v Evropi že doslej dosegle zavidanja vredne uspehe, v številnih državah so stranke, ki se spogledujejo s prvinami nacizma del vladajočih koalicij. A tokrat je drugače. Tokrat je skrajno desna stranka tudi na Zahodu, celo v državi, ki se je gospodarska kriza niti ni prav dotaknila, našla recept za res veliko in odločno zmago.

Skrajno desne stranke so doslej v Evropi imele težave: dosledna izpeljava njihovih programov je vodila k zagovarjanju nasilja, to pa je veliko večino volivcev odvračalo od njih. Zato so te stranke poskušale delovati skrajno pazljivo in strah razpihovati s šepetanjem ali namigovanjem. To je recimo Hoferjev glock 26, ki ga politik nosi domnevno zgolj zaradi »subjektivnega občutka varnosti«.

Kaže, da mu je tako uspel zgodovinski preboj. V prvem krogu ga niso podprli le desni volivci, ki jih je kandidat prepričal s pištolo, ampak tudi levi volivci, zaskrbljeni nad usodo socialne države, ki jih je prepričal recimo z nasprotovanjem trgovinskemu sporazumu z ZDA (TTIP) ali z nasprotovanjem Bruslju. Recept za uspeh, ki ga je našel, ni zgolj širjenje strahu pred recimo islamom ali migranti, ampak odkritje nove nacionalno-socialistične mešanice. Svobodnjaki se danes v Avstriji predstavljajo kot socialno-domovinska stranka – Soziale-heimat Partei –, ki, kajpak zgolj pravim Avstrijcem, obljublja socialno blaginjo in nekakšno varnost.

Glede glocka 26 je Hofer večkrat poudaril, da mu pištola v teh težkih časih vrača »občutek subjektivne varnosti«. In tako kot pištola služi Hoferju, želi on služiti avstrijskemu ljudstvu. Želi postati njegov, kot pravi, Schutzherr – po slovensko varuh. V nemščini, kjer je za »varuha« na voljo veliko primernejših besed, se ob rokokojski skovanki Schutzherr v misli prikrade pred leti izdana knjiga Victorja Klempererja o hipnotični moči govorice v nacističnem rajhu. Asociacije so jasne. Po Adolfu Hitlerju bi recimo moral svetu zavladati novi razred, t. i. Herrenklasse, Hoffer pa želi sedaj biti Schutzherr. Morda še ob pomoči kakšne Schutzstaffel (SS).