Dolžnost, ne pravica
Obvezna volilna udeležba na volitvah v Bolgariji
Staš Zgonik
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2016
Bolgarija ima že peto vlado od leta 2012. Predčasne volitve so zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in vsesplošnega razočaranja nad politično elito postale stalnica, parlament pa je politično razdrobljen. Na zadnjih volitvah leta 2014 se je vanj uspelo prebiti osmim strankam, vladajoča koalicija premiera Bojka Borisova pa v njem nima zagotovljene večine. Volilna udeležba je bila najnižja v zgodovini – le nekaj več kot 50-odstotna.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2016
Bolgarija ima že peto vlado od leta 2012. Predčasne volitve so zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in vsesplošnega razočaranja nad politično elito postale stalnica, parlament pa je politično razdrobljen. Na zadnjih volitvah leta 2014 se je vanj uspelo prebiti osmim strankam, vladajoča koalicija premiera Bojka Borisova pa v njem nima zagotovljene večine. Volilna udeležba je bila najnižja v zgodovini – le nekaj več kot 50-odstotna.
V želji, da bi na volišča privabili več ljudi, je parlament letos izglasoval uvedbo e-volitev, s čimer naj bi za glasovanje navdušili predvsem mlade in pripadnike dvomilijonske diaspore. Prejšnji teden pa so sprejeli popravek volilnega zakona: udeležba na volitvah po novem ni opredeljena kot državljanska pravica, temveč kot dolžnost. Udeležba bo obvezna, bo pa glasovalni listič omogočal glasovanje za »nikogar«.
Poslanci pri podpori spremembi volilnega zakona niso enotni, saj je predvsem opozicija prepričana, da gre za omejevanje svobode. Skoraj zagotovo bo moralo o obveznosti volitev presojati ustavno sodišče. Vrstijo se obtožbe, da bo uvedba obveznih volitev koristila velikim strankam, saj se bo zaradi nje občutno zvišalo število glasov, potrebnih za preboj v parlament.
Nenavadna je tudi predvidena kazen za volilne obveznike, ki se glasovanja ne bi udeležili. Rešitev še ni bila dokončno sprejeta, a predlog predvideva, da bi jih izbrisali iz volilnega imenika in da bi se morali, če bi želeli glasovati na katerih od prihodnjih volitev, vanj ponovno vpisati na upravni enoti. To s prizadevanji za čim večjo udeležbo na volitvah ne gre skupaj.
Obvezna udeležba načeloma poveča legitimnost izidov volitev in zmanjšuje politično izključenost obrobnih družbenih skupin, v primerjavi z denimo obveznih šolanjem ali plačevanjem davkov pa je omejevanje svobode v tem primeru izjemno majhno.
A bolgarski primer zaradi političnih delitev vseeno nima najboljših obetov za uspeh. Kot pravi politolog Ian McAllister iz Avstralije, ki velja za zgled države z obvezno udeležbo na volitvah, je obvezna udeležba institut, za katerega je potrebna visoka stopnja konsenza. »Najhujši mogoči scenarij bi bil, da bi uvedli obvezno udeležbo, nato pa ugotovili, da je ni mogoče uveljavljati.«