Da bo slovenščina postala kar takoj jezik kuhinje, je veliko pretiravanje. Jezik se ne da kar tako.

Dr. Marko Stabej, profesor na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, je zagotovo sogovornik, ki lahko najbolj kompetentno pojasni dileme o najnovejši »jezikovni pravdi«, ki se je začela v zadnjem tednu s predlogom novele Zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odzivi na novelo so burni. Nekateri profesorji in literati menijo, da je ministrstvo z dopustitvijo poučevanja v tujem jeziku na visokih šolah na stežaj odprlo vrata komercializaciji visokega šolstva. Slavistično društvo Slovenije je objavilo peticijo Za vsestranski razvoj slovenskega jezika. V njej trdi, da spremembe 8. člena Zakona, ki govori o rabi jezika v visokem šolstvu, predvidevajo, da bi »slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah slovenskim študentom z denarjem slovenskih davkoplačevalcev predavali v tujem (tj. angleškem) jeziku«. V Slovenskem centru PEN pa zatrjujejo, da novela zakona celo »nalaga univerzitetnim učiteljem, da predavajo v tujem, tj. angleškem jeziku«.

Intervju