Konec zgodbe za indejance

Ustvarjalna platforma Inde (UPI) je dobri dve leti delovala v nekdanjem koprskem industrijskem objektu, katerega nova lastnika sta svetovno znani kaskader Rok Cvetkov in Valter Krmac iz izolskega podjetja KMK Box. Z dotedanjo lastnico, slabo banko (DUTB), sta maja podpisala pogodbo o nakupu kompleksa, ki meri dobrih 12 tisoč kvadratnih metrov. Tovarniški prostori, v katerih skupina skvoterjev izvaja kulturni program, bodo tako postali filmski studio Cvetkova in proizvodna dvorana za izdelavo plastične embalaže. Prihodnost indejancev in indejank je tako že nekaj časa vprašljiva, zdaj pa so se znašli v enakem položaju, kot se je pred letom dni ljubljanski skvot Rog – čaka jih prisilna izselitev iz prostorov.

V Kopru je obstajal javni prostor, ki je bil dostopen vsem ljudem dobre volje, širokih misli in kritičnega razmišljanja. »Ta prostor je bil zgodovinski dokaz, da je razpoka v neizprosnem neoliberalnem sistemu mogoča, da je iz ruševin mogoče zgraditi nove temelje in zapuščenim prostorom vrniti življenje,« je UPI zapisal v izjavi za javnost in dodal: »V Kopru je obstajal otok svobode, emancipacije, solidarnosti, brezskrbnosti, sobivanja, strpnosti, antiseksizma, antikapitalizma in antifašizma.« V zapuščenih prostorih je tako skupina »nepokornih članov nekdanjega kolektiva«, kot si pravijo, ustvarila razmere za neprofitno druženje in prosto ustvarjalno izražanje.

A Indejeva zgodba se ni končala z novima lastnikoma, temveč s pomanjkanjem boja. »Ko tiha (ali glasna) večina meni, da se nič ne da spremeniti in da je zasebna lastnina edina možna resnica in rešitev in naj bi bilo zato bolje, da se s tem nesprijaznjeni člani sprijaznimo in brez boja predamo kapitalistu tisto, kar smo skupaj gradili skoraj tri leta, je čas za umik.« Inde ni prostor, Inde so ljudje, in ko skupnost neha biti družbeno odgovorna, se funkcija avtonomne cone konča.

Pojasnjujejo tudi, da je lastnik Krmac (njegov je del stare tovarne, v kateri je Inde) ob nakupu vedel, da je ta del prostorov okupiran in da se bo s tem moral ukvarjati. »Krmac je subjekt in produkt kapitalističnega sistema, ki smo se mu ves čas delovanja upirali.« Bistvo boja za obstoj takšnih prostorov ni le ohranitev fizičnega prostora, temveč odpiranje področij boja na širši ravni, pravijo.

»Inde je mrtev, naj živi Inde!«