intervju / Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice

Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki.

Osebno poznate aretiranega tožilca Boštjana Penka, ste hkrati predavatelj in mednarodno priznani strokovnjak za področje kazenskih postopkov, policijskih pooblastil in človekovih pravic, zato me kljub vajinemu prijateljstvu zanima, kako komentirate aretacijo.

> Ne bom ocenjeval ravnanja Boštjana Penka, niti nisem njegov odvetnik. Strinjam se, da se lahko marsikomu zdi ravnanje državnega tožilca sporno. Tudi ni povsem nerazumno, če informacija o njegovih srečanjih z osumljenim v aferi Čista lopata porodi sum o protipravnem ravnanju. To je legitimno, kot bi bilo legitimno, če kdo, tudi generalna državna tožilka in minister za pravosodje, izpostavi etične in estetske vidike tovrstnega ravnanja. Ni pa tako srečevanje ob odsotnosti drugih verodostojnih obremenjujočih dejstev kaznivo dejanje. In kar je pomembneje - razlogi za sum v Sloveniji že vrsto let niso dovolj ne za izvajanje prikritih ukrepov ne za odvzem prostosti. Vsaj na papirju - v zakonu in ustavi - ne. Praksa je, kot kaže, nekoliko bolj »sproščena«. Kot je bila v primeru družine Strojan v Postojni in kot - paradoksalno - ni bila v primeru Silva Pluta. Videl sem nekaj papirjev v zadevi Penko, na primer sklep o policijskem pridržanju, tako kot vsa Slovenija sem bil seznanjen s postopkom njegovega prijetja in uporabljenimi prisilnimi sredstvi. Mirne vesti rečem, da gre za sporen odvzem prostosti in tajno opazovanje in sledenje - tako v temelju kot izvedbi. Ustavno in vrhovno sodišče sta v zadnjih letih standarde uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in odvzema prostosti zaradi problematične zakonodaje in prakse v preteklosti zelo zaostrili. Šolski primer izvedbe prijetja ne glede na ustavno in zakonsko zapovedano načelo sorazmernosti.