Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Generacija Z prevzema vajeti
Desetletja ekonomskega neoliberalizma so povzročila politično krizo demokracije in povečala nezaupanje v politične in poslovne elite
Politični kaos in naraščajoča ekonomska entropija sta jeseni 2026 pognala ljudi, zlasti mlade, na evropske ulice. Negotove ekonomske razmere in politična nesposobnost vodilnih elit vse težje zadovoljujejo njihova pričakovanja. Demokracija je postala brezzobi tiger, parlamentarizem izgublja bitko z avtokratizmom, politične stranke postajajo žrtve zblojenih voditeljev. V močvirju populizma ljudje postajajo vse bolj nestrpni, oblast pa vse manj sposobna ponuditi rešitve. Desetletja ekonomskega neoliberalizma so povzročila politično krizo demokracije in povečala nezaupanje v politične in poslovne elite. Množičen val protestov mladih po celotni Evropi je znanilec teh sprememb, vse večje politične polarizacije in ekonomskega nezadovoljstva z razvojem EU in stanjem držav. Mladi zahtevajo radikalne družbene spremembe, izboljšanje socialnega položaja in reformo izobraževanja, drugačno družbo na krilih novih tehnologij. Zgodovinska zmaga srbskih študentov je dokaz politične uspešnosti alternativnih pristopov pri rušenju dolgoletnih sistemov brezmejne moči avtokratov.
Desetletja neoliberalnih reform, liberalizacije in deregulacije trgov in korporativnih mrež, privatizacije in propadanje javnih storitev, financializacije in odvisnosti od bank so odločilno vplivala na družbeni položaj mladih. Prekarnost zaposlitev s pogodbami za določen čas in nizkimi plačami otežuje njihovo osamosvojitev. Visoke cene nepremičnin in najemnin onemogočajo dostop do stanovanj. Moč transnacionalnega kapitala in njihovih lobistov ustvarja občutek nemoči in ugrabljene države, ki ne (z)more več zaščititi javnega interesa. Kot je slikovito pokazal Branko Milanović s »slonovim grafikonom«, so zmagovalci globalizacije svetovni plutokrati in srednji sloji v Aziji (Kitajska, Indija, Vietnam …), poraženci pa srednji in delavski razred v razvitih zahodnih državah. V zavetju socialne države so bili ti dolgo nosilci stabilnosti zahodnih demokracij, sedaj pa izgubljajo socialno varnost in drsijo v relativno revščino. In tu je tudi medgeneracijski razkol med starajočo se družbo in mladimi, ki jih socialna država pušča na cedilu, ker so starejši za politične elite bolj zanesljivi volivci. Začarani krog je sklenjen. Mladi na ekonomski periferiji sistema vplačujejo manj v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar ogroža vzdržnost skupne socialne države. Hkrati pa imajo občutek, da sistem, ki ga vzdržujejo, zanje v prihodnosti ne bo poskrbel. Zato tudi zahtevajo korenite politične spremembe.
Vseevropski protestni val je zajel vrsto držav, prek družabnih omrežij postajajo vedno bolj koordinirani. Študentski protesti v pariških predmestjih, na ulicah Berlina, Københavna, Torina, Aten … imajo različne povode, toda skupne imenovalce. Nasprotujejo obsežni militarizaciji EU, zahtevajo izboljšanje socialnega položaja mladih, pričakujejo reformo šolstva in radikalno povečanje njegovega javnega financiranja. EU mora namesto geopolitičnega zaostrovanja postati varuh miru, delovnih mest in mednarodne solidarnosti. Danes je na ravni EU več kot tri milijone mladih (mlajših od 25 let) brezposelnih, stopnja brezposelnosti septembra 2026 znaša 15,5 odstotka, Slovenija je malo pod tem povprečjem. Mladi zahtevajo regulacijo nepremičninskega trga, gradnjo neprofitnih stanovanj, subvencioniran javni prevoz, uskladitev štipendij z inflacijo … Šolski sistem ne sme biti tekmovalni poligon individualizma, temveč vključujoč prostor, ki jih z uporabo umetne inteligence pripravlja na prihodnje zahteve zaposlovanja. Stroški kriz (pandemija, vojne, podnebne spremembe, stagflacija …) so se preprosto nesorazmerno prevalili na račun mlajših generacij, ki sedaj zahtevajo novo družbeno pogodbo. Protesti so bolj eksistencialne kot ideološke narave. Slogan francoskih študentov je »Étudier ou survivre«, študirati ali preživeti.
Srbski model je tukaj ponudil tri ključne politološke lekcije, ki so študentsko gibanje privedle do političnega preobrata. Študenti so gibanje spremenili v politično platformo, iz cone udobja in apatije so dvignili starejšo generacijo, z evropskimi vrednotami (vladavina prava, neodvisno sodstvo in svoboda medijev) so si pridobili tudi mednarodno naklonjenost. Svoj pohod na oblast so končali mirno in dostojanstveno, brez pouličnega nasilja in vandalizma. Zaupanje je kvas politične legitimnosti, radikalni so bili zgolj s političnimi inovacijami demokratičnega odločanja (plenumi, veto). Njihova pozitivna politizacija srbske družbe je vsaj za zdaj spremenila tok nacionalne zgodovine.
Val mladinskega upora po EU deluje pod mrežnim okriljem Evropske študentske unije (ESU). Razmeroma enotno gibanje izhaja iz mozaika različnih zgodovinskih kontekstov, političnih kriz in ekonomskih sprožilcev. Tudi v Sloveniji se mladi vse bolj politično aktivirajo, njihov premik v desno je večji pri fantih kot dekletih. Desnice z »narodnjaki« preprosto ne dojemajo kot nazadnjaške, temveč kot uporniške, namesto liberalne odprtosti jih privlači zatohli nacionalizem. Njihov upor proti sistemu in sterilnosti dosedanjih rešitev ostaja v zavetju strank in civilne družbe ter ne šol in univerz.
Geslo z nemških ulic »Gen Z regelt«, »Generacija Z prevzema vajeti«, ima univerzalno sporočilo. Politika ne sme odločati mimo njih, na račun njihove prihodnosti. Upajmo, da si starši ne bodo nesramno prisvojili zmag svojih otrok.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.
