Blondie je tista skupina, ki je nekoč gradila most med kultnimi newyorškimi klubi in čisto pravim popom, in tista, ki je najelegantneje povzela presek mestnega downtown umetniškega novega vala in bronxovskega rapa. Po zgodnjem razpadu, ponovni združitvi in stilskih obratih se vrača z 11. albumom. Ta je izrazito bendovsko retro in na njem
J Hus, prvo ime trenutno najbolj vročega in razmeroma novega londonskega glasbenega pojava, ki je podobo začel dobivati, ko so tamkajšnji raperji afriških korenin uvozili afrobeats ter ga križali z elementi grima in R ‘n’ B-ja, je nase opozoril pred dvema letoma. Zdaj, pri nedopolnjenih 21 letih, ima prvi singel Did You See z njegovega al
Tolminsko-prekmurska naveza Širom je od lanske izdaje prvenca prehodila dolgo pot, saj se je po zanimanje zbujajočih in dobro sprejetih nastopih doma in v tujini ustalila pri znani založbi Glitterbeat Records, ki izdaja world music. Nedavno je pri njej izdala novo ploščo. Ta predstavi pet glasbenih popotovanj Ane Kravanja, Sama Kutina in
Šuljo je nedvomno eden najizkušenejših producentov, ko govorimo o slovenskem rapu. Na njegove beate so rime pljunili številni domači in celo tuji rimači, še največkrat pa člani njegove matične ekipe, štajerski udarniki Tekochee Kru. Pred nekaj leti se je odločil, da je dovolj nakladanja, in se preizkusil v instrumentalni formi. Sam, brez
Sebastijan Iskra
Po skoraj štirih desetletjih obstoja se trojec nastopov loteva z veliko mero prefinjenosti in občutka.
Nekoliko nenavadno je uvod recenzije koncerta začeti na koncu, a kaj drugega mi niti ne preostane. Ko je Depeche Mode, eden največjih pop bendov v zgodovini, ki se je po enajstih letih spet oglasil v Ljubljani, v povsem
Letošnji Bienale oblikovanja (BIO) se skozi prizmo oblikovanja in arhitekture odziva na aktualne probleme doma in po svetu, v sedmih epizodah pa predstavlja tudi možne scenarije bivanja na različnih lokacijah v Sloveniji. Te so pripravili tako, da so znanje sedmih domačinov, ki so znani po svojem edinstvenem delu zunaj področja oblikovanj
Prvo leto delovanja bo ljubljanska galerija DobraVaga obeležila s povsem novo, prav pri nas premierno prikazano razstavo Cross Pollination neodvisne berlinske založbe in potujoče galerije Le Petit Mignon, ki se osredotoča na podtalno vizualno umetnost in inovativno glasbo. Predstavili bodo sodobno sitotiskarsko produkcijo osmih francoskih
Slikarka Tina Dobrajc, ki v svojih delih raziskuje vlogo žensk v družbi in nastopa proti neenakosti, se na samostojni razstavi v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki predstavlja s svojimi novejšimi slikarskimi in večmedijskimi deli, s katerimi se dotika aktualne politične stvarnosti, narodove mitologije in vprašanj družbeneg
Uroš Abram
Težko je napisati portret nekoga, za katerega si prepričan, da bi sam lahko napisal boljšega. Tadej Golob je namreč eden najboljših slovenskih piscev, poleg tega pa so ena njegovih specialnosti prav razširjeni portreti – biografije. Ovekovečil je že življenje Petra Vilfana, Zorana Predina in Gorana Dragića. V njegovi glavi in r
Največja publicistična draž gospoda dr. Bernarda Nežmaha je Slovenija od maja 1945 dalje. Ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi izrekel kritičnih misli in napisal kake domislice, ki naj bi ga potrjevala v njegovem protikomunističnem početju. V Mladini prejšnjega tedna se je pomudil ob knjigi Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Uga
Novinar Staš Zgonik v prvem stavku članka zapiše: ‘’Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva.’’ Prvo vprašanje, ki se mora ob tem postaviti je, zakaj pa naj bi jim uspevalo? Kaj pa naj bi prinesle Sloveniji? In kaj bi odnesle? V prispevku odgovora ne najdemo. Kakšna je smiselnost, pomen vetrnih elektrarn (VE) za Slovenijo? Pri te
Kot osebi z izkušnjami z Zavodom za zaposlovanje bi radi replicirali na objavo Tanje Podobnik Zec z Zavoda RS za zaposlovanje (Mladina, 12. 5. 2017, Pisma), ki se nanaša na kolumno Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti.
Povedati želiva, da dobiš ob branju N’tokove kolumne veliko večjo motivacijo in zadovoljstvo,
Na to temo se sicer ne bi oglašal, ker je že dodobra prežvečena, če ne bi avtorica Nina Berovič vse tiste, ki zagovarjajo obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim razglasila za verske fanatike. Res sprevrženo, saj ravno ti, ki se cepljenju upirajo, nimajo na svoji strani ne stroke, ne znanosti, ampak se sklicujejo le na govorice in že
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.