Kreativnost meja.
Brezmejno, razgledniški dokuesej o mejah, ljudeh z meje, mejah v ljudeh in jezikih meja (»kjer se slovenščina izgublja v drugih jezikih, italijanščini, hrvaščini, madžarščini in nemščini«), ozaljšan s potopisnimi, mejaškimi verzi Aleša Štegra, preveč spominja na dokuesej Mama Evropa (manj ko je meja, več jih je), ki ga j
Tekači na dolge proge.
Narednik Tommy Saunders (Mark Wahlberg), glavni junak Bostonskih herojev, ekranizacije terorističnega napada, ki je leta 2013 raztrgal bostonski maraton, in štiridnevnega lova na oba terorista, brata Tsarnaev, na eno nogo šepa, kot da bi anticipiral bolečino in trpljenje žrtev tega pokola, v katerem so umrli trije l
Otroci človeštva.
Logan je prvi superjunaški film, za katerega bi lahko rekli, da je posnet po resnični zgodbi ali pa po resničnih dogodkih. Prvič, začne se na ameriško-mehiški meji, kamor se leta 2029 – v družbi senilnega, paranoidnega, dementnega Charlesa Xavierja (Patrick Stewart) – zateče obupani, izmučeni, zapiti Wolverine (Hugh Jack
Fant iz soseščine.
Hollywood je dobil svojega prvega avtentičnega trola – Warrena Beattyja. Ko je ob podelitvi oskarja za najboljši film dobil napačno kuverto, je sicer opazil, da je nekaj narobe, a je kljub temu za dobitnico oskarja razglasil Deželo la la. Trump je triumfiral, saj je s tem dobil potrditev, da so Hollywood in liberalci fa
Na festivalu Pravljice danes nastopajoči prosto pripovedujejo zgodbe iz različnih ljudskih izročil. Poslušalci tako na festivalu doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudske pripovedi pa na njem iščejo živo pot v današnji čas. Tudi letos pripravljajo pripovedovalske predstave za otroke (denimo Pravljice za smeh in srh, ko bosta v igri bes
Minulo desetletje je bilo za strip plodovito, o čemer priča množica stripovskih izdaj, o stripu se je tudi pisalo in govorilo v vseh medijih, zdaj pa to dokazuje še razstava Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006– 2016 je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, s katerimi Center sodobnih umetnosti Celje predst
Politični vrh EU je v začetku marca predstavil belo knjigo o prihodnosti Evrope. Nekaj mitičnega in mističnega je bilo v njenih političnih napovedih, evropska komisija (EK) jo je najprej predstavila v evropskem parlamentu, dva dni za tem sta jo Juncker in Tajani najprej obelodanila v Ljubljani. Bela knjiga razpira pet različnih scenarijev
Čeprav svet že kaže znamenja prenasičenosti, še naprej obsedeno spremlja poteze Donalda Trumpa, zdaj že kar znane količine. Odprto ostaja predvsem vprašanje, kako bo Trump vplival na dogajanje v drugih delih sveta.
To velja tudi za Evropo. Celina deli trumpovsko fascinacijo, čeprav je za tukajšnje dogajanje bolj kot Amerika pomembna Nemči
Uroš Abram
Pred mesecem dni je za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih prejela nagrado Prešernovega sklada. Ta je bila najprej priznanje njej sami, a gotovo tudi znak, da sodobna klasična glasba pri nas morda naposled dobiva zasluženo pozornost.
To si zasluži že zgolj, če naštejemo nekatere njene dosežke. Njene skladbe so izvajali član
Ko je ameriški predsednik Donald Trump tvitnil, da je dal Barack Obama nadzirati njegove telefone v času predsedniške kampanje, je bil odziv medijev odločen – to je nedostojno napadati svojega predhodnika in to brez razgaljenih trdnih dokazov. Tudi množice po svetu so zgrožene nad aroganco prvega moža ZDA, ki da trosi napade vsepovprek.
S
Hrvati le hlinijo ogorčenje nad Junckerjevim bratenjem s slovenskimi vazali – v resnici si ga je zamislil hrvaški kult Zdrava atmosfera. (eno samo objemčkanje in poljubčkanje in nič več press)
Šef protikorupcijske komisije Boris Štefanec si je pustil rasti brke, da bi se vsaj približal videzu Pendrek ministrice. (sočasno je vložil tožbo z
Tudi to pomlad Zavod Božji otroci pred ljubljansko porodnišnico pripravlja vsakodnevno molitev za nerojene otroke, ki bo spet trajala svetopisemskih 40 dni, saj je »bog v 40-dnevnih obdobjih preoblikoval posameznike, skupnosti ... in ves svet«. Dogodek, ki ga pripravijo dvakrat na leto, je sčasoma postal stalnica, zato je spodbudil mobili
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.