Spoštovani
gospod predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik
red. prof. dr. Tadej Bajd!
Društvo
slovenskih pisateljev Vas, kot predsednika najvišje nacionalne
znanstvene in umetnostne ustanove, javno sprašuje, zakaj se Vaša
ugledna ustanova ne odziva na poskuse, da bi se na slovenskih
univerzah poleg slovenščine uvelja
V Pritličju je na ogled razstava Črno-beli svet Tomaža Lavriča, ilustratorja in karikaturista. V Mladini ga spremljate kot avtorja Diareje, karikaturista Izjave tedna, Rolanja po sceni ter ilustratorja kolumn in satirične rubrike Mladinamit, nemalokrat pa zakrivi tudi naslovnico.
Še pred kratkim je imel obsežno retrospektivno razstavo v C
Z ministrstva za kulturo je prišlo v javnost delno poročilo o nadzoru nad zakonitostjo dela Slovenskega filmskega centra (SFC). Avtorji poročila ugotavljajo, da naj bi bil direktor SFC Jožko Rutar posameznim projektom samovoljno dodelil več sredstev, kot je odločila strokovna komisija, tega ravnanja pa ni ustrezno obrazložil, niti ni z nj
Prepogosta izpostavljenost zvišanim ravnem hrupa v okolju ima lahko hude zdravstvene posledice. Zato Slovenija, tako kot druge razvite države, hrup strogo regulira, sploh v naravnem okolju in v bližini varovanih prostorov, med katere na primer sodijo stanovanja, vrtci, bolnišnice ... Največja težava, kar zadeva preobremenjenost s hrupom,
V času praznovanj četrt stoletja od različnih pomembnih, z osamosvojitvijo povezanih dogodkov, je 25-letnico obstoja praznovalo tudi ustavno sodišče. Slovesnosti je sledila mednarodna konferenca, a v zaprtem krogu, samo za izbrance, med katerimi ni bilo prostora za bivše ustavne sodnike.
Tridnevna mednarodna konferenca se je začela v sred
»Rada primerjam sebe pri petindvajsetih letih pa Slovenijo pri petindvajsetih. Obe ženski, obe mladi. Kaos!« (Tina Maze)
Kakšno – če sploh kakšno – je bilo sporočilo proslav in drugih oblik zaznamovanja 25-letnice države?
Trije predsedniki Slovenije na državni proslavi ob 25. obletnici osamosvojitve: Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Kuča
Če bi bil Britanec, bi prejšnji četrtek na referendumu verjetno obkrožil »Remain«. V teoriji sem absolutno za izhod, toda dvomim, da bi se lahko pripravil do tega, da bi oddal svoj glas podpore političnim podganam, kot sta Farage in Johnson, niti se ne bi zmogel pridružiti množici kričačev, ki so se pod tistimi žalostnimi imperialnimi zas
Izid britanskega referenduma s tesno zmago zagovornikov izstopa iz EU je marsikoga presenetil in šokiral. Dejansko pa je zgolj potrdil, da je nezadovoljstvo ljudi z vladajočimi elitami na eni in razvojno krizo EU na drugi strani vse večje. Ločitve so vedno zapletenejše od porok, prinašajo veliko negotovosti in tveganja, toda navadno partn
»Za to, da ste danes prišli, je bil potreben enak pogum kot pred 25 leti.«
— Janez Janša je 25. 6. 2016 na alternativni proslavi osamosvojitve na Trgu republike izrekel heretično misel, da dogodki pred 25 leti niso pomenili nobenega tveganja
»Ko sta predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel leta 2008 vodila Svet EU,
Z gledišča politike je primer Roga enkratno zanimiv. Ravnanje rogovcev se kaže kot politično delovanje, drža in ravnanje javne oblasti pa kot nepolitično delovanje s potezami protipolitičnega delovanja. Zato bi bil Rog lahko dober primer državljanskega aktivizma v funkciji praktične socialne demokracije. Seveda le pod pogojem, da so poses
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.