Javier Marías
Agentova jesen
Tomás Nevinson je mož Berte Isle, naslovne junakinje vzporednega romana španskega pisatelja Javierja Maríasa (1951–2022). V njem ji sporočijo, da je mož preminil med skrivnostno nalogo v službi države. Čeprav dvojezični Španec z Oxforda je bil zaradi neverjetne sposobnosti, da zlahka privzema jezike in naglase
Pa vesel božič!
Rdeči je božični film, ki zelo spominja na Telesnega stražarja, le da telesnega stražarja – Kevina Costnerja, če hočete – igra Dwayne Johnson, alias The Rock, njegovega megazvezdniškega varovanca – nadomestek Whitney Houston – pa Božiček (J. K. Simmons), alias Rdeči. In ja, Božička ugrabijo. Ko se to zgodi, se Rdeči – Amaz
Kmetija.
Če v filmu nekoga pustijo v kaki zapuščeni stavbi, da bi jo nadzoroval, potem vemo, da se bodo slej ko prej začele dogajati čudne reči, da se mu bodo začeli prikazovati strašljivi, groteskni ljudje in da se mu bo začelo mešati od paranoje. Kaj šele, če ga – tako kot biologa Jovana (Miloš Biković) v srbski Izolaciji – pustijo v ko
Reševanje vojaka Luciusa.
Logično – začne se z bitko. Uvodna bitka v Gladiatorju je po srditosti spominjala na zavezniško izkrcanje v Spielbergovem Reševanju vojaka Ryana, v Gladiatorju II pa uvodna bitka – rimska ladijska invazija na numidijsko afriško trdnjavo – izgleda kot rimejk izkrcanja na obali Omaha. Toda brez epske gravitacije. B
Abeceda suspenza. Konklave (Conclave, 2024 Edward Berger).
Ko umre papež, se začnejo volitve novega papeža – konklave. Kardinal Lawrence (Ralph Fiennes), dekan kolegija kardinalov, je izgubil vero v Cerkev, ne sicer usodno, toda ravno dovolj, da lahko konklavu, ki bo enega izmed kardinalov prelevil v papeža (»Izvolimo papeža, ki dvomi!«),
Čedno dekle. Anora (Sean Baker, 2024).
Kdo pravi, da romantične komedije niso več mogoče? Samo malce je treba tvegati – kot pri ljubezni. Novo čedno dekle – nova Vivian Ward, nova Julia Roberts, nova »Pepelka za tri tisoč dolarjev« – je Anora (Mikey Madison), alias Ani, ameriška seksualna delavka uzbeškega rodu, ki delo združuje v manhatt
Devetindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 29) poteka v senci velikih geopolitičnih trenj, novih strateških zavezništev, trgovinskih vojn in vojaških spopadov. V takšnih razmerah so dogovori vse težji, dogovorjeno pa brez prave teže. Sposobnost za ukrepanje se sicer krepi, možnosti dejanskega globalnega sodel
V dnevih, ki so sledili dolgemu mučnemu spektaklu ameriških volitev, smo morali prevedriti še obdobje povolilnega »analiziranja«. Narekovaje uporabljam, ker v objavah političnih komentatorjev na temo volilnih izidov ni kaj dosti dejanske analize. Tudi tokrat so medijski vplivneži po razglasitvi izidov začeli tolmačiti vzroke za poraz demo
Čas, to čudno kategorijo, sestavljajo preteklost, sedanjost in prihodnost. V glavnem raje zremo nazaj kot v prihodnost, a pogledujemo tudi naprej in skušamo ugotoviti, kaj nas čaka. Najpogosteje zaman – prihodnost je nekakšen časovni vogal, okoli katerega ne vidimo. Res lahko to in ono domnevamo na podlagi preteklosti in sedanjosti, a fut
Že tedne gledamo prizore besnih protestnikov, ki v Beogradu in Novem Sadu demonstrirajo proti vladi, ki je financirala obnovo železniške postaje, ki se je nedavno porušila in v smrt pokopala ducat ljudi. Zahtevajo preiskavo in ukrepe proti odgovornim za tragedijo. Razumljivo, njihova jeza izvira iz dejstva, da so prenovili celotno stavbo
»Toliko dezinformacij, kot sem jih na temo omrežnine prebral v zadnjem letu, v svoji poslovni praksi še nisem.«
— Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, v sredo, 20. novembra 2024
Prekleto prav ima (spet) Mervar. Že dolgo nas niso imeli politiki tako za norca in že dolgo nas ni nihče tako shisteriziral, kot sta nas Nova Slovenija in SDS
Pred kratkim sem v časopisu zasledila oglas, ki vabi na »Rog dizajn dneve«. Gre za večdnevno prireditev, posvečeno oblikovanju. Ne vem, zakaj se je avtorici/avtorju oglasa zdelo lepše naziv dogodka zapisati v grdi spakedranščini, saj smo »design« že zdavnaj prevedli v »oblikovanje«, še manj pa mi je razumljivo, zakaj je treba papagajsko p
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.