• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Evropska unijaČlovekove praviceDonald TrumpFilm
133.844 člankov · 8. 01. 1988–2. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

133.844 člankov · najnovejše objave

6 ms · stran 620/6693
Kultura·6. 09. 2024

Blaž Kutin: Kenozoik ↗

Blaž Kutin © arhiv Založbe Goga Izgubljene narativne linije V zbirki kratkih zgodb Tempirana bomba je Blaž Kutin (1970), sicer tudi scenarist, režiser, pisatelj in prevajalec, bralca soočil z liki, ki jim je bila skupna kompulzivnost. Delovali so nerazumno – ali pa so stvari naivno vzeli preveč dobesedno. Pri tem so imeli dogajalni prosto

Matej Bogataj

Kultura·6. 09. 2024

Crescent City ↗

Vsi vemo, kdo je morilec! Obstajajo filmi, ki so tako slabi, da so že kar dobri. In obstajajo filmi, ki so tako slabi, da jih ne odrešijo niti najslabši momenti. Crescent City – brezstrastni neonoir – je tak. Ko se v Crescent Cityju pojavi serijski morilec (Norman Bates s Tinderjem), ki svoje umore spreminja v prave dekapitacijske predsta

Marcel Štefančič jr.

Kultura·6. 09. 2024

The Killer ↗

Samurajka. Tale baročno spletena akcijska melodrama o samurajski poklicni morilki, ki je izgubila vero v Boga (in ki med »procesiranjem« naročila nehote oslepi ameriško pevko ter obtiči v navzkrižnem ognju handlerja, naročnikov, dilerjev in policije), je posnel John Woo, hongkonški auteur, ki je izgubil vero v film. V osemdesetih je bil f

Marcel Štefančič jr.

Kultura·6. 09. 2024

Iz teme ↗

Iztrebite vse divjake! Če hočete videti, kako nastane družba, si poglejte tole mračno, napeto, tesno, klavstrofobično, morbidno grozljivko, ki se dogaja pred 45.000 leti – neznano kje. In na ta surovi, nemapirani, neinkorporirani, nikogaršnji teritorij – obala, gozd, hribi – se priseli skupina paleolitskih ljudi (vodja, njegova družica, n

Marcel Štefančič jr.

Kultura·6. 09. 2024

Krik, ki se razlega še danes ↗

Obračun v Rimu. Jutri je še en dan (C’è ancora domani, 2023, Paola Cortellesi). Ko se Delia (Paola Cortellesi), rimska žena, mati, gospodinja in prekarka, zjutraj zbudi, ji njen brkati mož, Ivano (Valerio Mastandrea), najprej primaže klofuto. A Delia – ustavljena, zatrta, ponižana – ne ponori. Niti ne zbeži. Klofut – in tišanja – je vajen

Marcel Štefančič jr.

Kultura·6. 09. 2024

Igrišča ne damo! ↗

Kdor zafrkne, naj crkne! Forte slovenske kinematografije so že od nekdaj mladinski filmi, ki pa vedno – tako kot Spielbergovi filmi, od Lova za izgubljenim zakladom do Jurskega parka – ciljajo mlado in staro, sedemletnike in sedeminsedemdesetletnike. Spomnite se le Kekca, Doline miru, Nevidnega bataljona, Sreče na vrvici in Poletja v škol

Marcel Štefančič jr.

Kultura·6. 09. 2024

Zajedavec, ki se kiti s tujim perjem ↗

S pomočjo umetne inteligence pripravljena likovna oprema za šlager Verknallt in einen Talahon, prvo pesem, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki se je uvrstila na lestvico 50 najbolj poslušanih skladb v Nemčiji. Pesem, ki si jo je zamislil producent Butterbro, je kontroverzna tudi zato, ker njeno besedilo v kvaziparodični maniri govori o mi

Gregor Kocijančič

Kultura·6. 09. 2024

Pozor, kultura ↗

Laibach in Nikolaj Pirnat: Unternehmen Barbarossa Ausstellung! Laibach Kunst: Unternehmen Barbarossa, KiBela, Maribor Do 05/10 Po nedavni razstavi v ljubljanski Galeriji Škuc, ki je vpogledala v zgodnjo vizualno produkcijo (1980 – 1984) in umetniški credo mednarodno priznane skupine Laibach, je ta v marborski KiBeli odprla razstavo, kater

Izak Košir

Kultura·6. 09. 2024

TV komentar / Življenje naših Romov ↗

Mlada Roma Sven in Lorjana s hčerko živita v Kerinovem Grmu. © TV Slovenija Novinarka Anka Pirš je specialistka za socialna teme v oddaji Tednik na TV Slovenija, ki vedno znova uspešno, kot zdravnik med kolonoskopijo, potuje po temnih, a zato nič manj ranljivih in pomembnih predelih naše družbe (črevesje je kljub vsemu organ, ki ga ljudje

Stanka Prodnik

Kultura·6. 09. 2024

Revolucionarna krtačka ↗

© y-brush.com Zobozdravniki za temeljito odstranjevanje zobnih oblog priporočajo vsaj dve- do triminutno ščetkanje. Ob krtački, s katero si zobovje očistimo v pičlih desetih sekundah, se zna zato dvigniti prenekatera zobozdravniška obrv. V obliki črke ipsilon oblikovana ščetka Y, izvorno y-brush, se hvali s tem, da naj bi enako delo, kot

Saša Eržen

Kultura·6. 09. 2024

Nox ↗

Igor Škafar © Igor Škafar

Kultura·6. 09. 2024

Kaja Bucik Vavpetič / Pisateljica in prevajalka, ki na domačem literarnem prizorišču prebuja žanr fantazijske romance ↗

Jaka Teršek © Jaka Teršek Letos je pri Cankarjevi založbi v novi zbirki Razmerja izšel njen roman Srebrne vezi, ena prvih fantazijskih romanc v slovenskem jeziku. Zgodba, zasnovana na slovenskem ljudskem izročilu in postavljena v slovansko mitološko krajino, pripoveduje o ljubezni med Milo, hčerjo tiranskega kneza Jaroslava, in Gabrom, vo

Dora Trček

Kolumna·6. 09. 2024

Komentar / Čas križev ↗

Za začetek malo zgodovine za boljši vpogled v sedanjost, ki se krčevito trudi za boljšo preteklost. V glavnem, davnega leta 1945 so si partizanske enote 8. dalmatinskega korpusa strahovito prizadevale, da bi zlomile nemškega okupatorja in ustaše in osvobodile Mostar v zahodni Hercegovini. Bitke so bile težke, ker sta ta del Bosne pred »rd

Heni Erceg

Kolumna·6. 09. 2024

Komentar / Prostorski kaos ↗

Prostorsko načrtovanje je ogledalo urejenosti države, državni prostorski red določa temeljna pravila življenja ljudi. Na prvi pogled imamo glede tega vse, kar potrebujemo. Tu so moderni konceptualni okviri in usmeritve uravnoteženega trajnostnega razvoja. Dosegli smo konsenz med različnimi deležniki glede strategije razvoje Slovenije do l

Dr. Bogomir Kovač

Kolumna·6. 09. 2024

Komentar / Nekaj manjka ↗

Osamljenost postaja nekakšna sodobna epidemija. Američane naj bi po nekaterih ocenah mučila bolj kot diabetes ali debelost. Za WHO je osamljenost grožnja za javno zdravje, Japonska in Anglija sta celo imenovali ministra za osamljenost. Osamljenost občasno doleti vsakogar. To ni bolezen, lahko pa človeku bolezni nakoplje. Je izmuzljivo, su

Janko Lorenci

Kolumna·6. 09. 2024

Komentar / S hudičem ali brez ↗

Ko je francoski zgodovinar Robert Muchembard l. 2000 objavil Zgodovino hudiča, je izpostavil, da se je v evropskem imaginariju razmahnil med 13. in 15. stoletjem, kar pa ni naključje: cerkvena in fevdalna oblast je z njim dobila absolutno zlo. Toda, ker se je pojavljal le na freskah, ga ni bilo mogoče locirati in se boriti proti njemu. Za

Bernard Nežmah

Kolumna·6. 09. 2024

Komentar / Nespodobno povabilo ↗

© Franco Juri »… Med mojim obiskom smo govorili o prizadevanjih Izraela za zaščito življenj civilistov. Na naši strani ni obotavljanja: Evropa je v teh časih terorja na strani Izraela. Evropa bo vedno na strani človeštva in človekovih pravic.« — Pojasnilo Ursule von der Leyen evropskemu parlamentu po neusklajenem obisku in izreku brezpogo

Vlado Miheljak

Kolumna·6. 09. 2024

Uvodnik / Za premožne gre ↗

Kaj je samostojni podjetnik? Na kaj pomislimo, ko izrečemo to besedno zvezo? Seveda na to, kar je bilo mišljeno v izhodišču. Na našega vodovodarja, ki se je odločil za samostojno pot. Ni imel ničesar, le pridne roke, star kombi in znanje. Vse je stavil na to – in uspel. Spet drugi je odprl majhno picerijo. Iz nič. Sposodil si je denar od

Grega Repovž

Pisma bralcev·6. 09. 2024

Evropa bo krščanska ali pa je ne bo ↗

Spoštovani politik in sedaj evroposlanec Matej Tonin je izjavil zgornjo misel. Kaj je mislil s tem? Zelo verjetno to, da naj bi se Evropejci ravnali po krščanskih vrednotah, sicer bo z Evropo konec. Krščanske vrednote so mnoge in so strnjene v desetih božjih zapovedih. Ob tem nastane problem, saj niso krščanske, temveč judovske. Po nareku

Stanislav Šuškovič, Šenčur

Pisma bralcev·6. 09. 2024

Kdo zares pritiska ↗

Tudi ob razpravi o podnebnem zakonu se je pokazalo, da katerikoli ukrep za zmanjšanje obremenitve okolja naleti na nasprotovanje tistih, ki bi morali pri sebi nekaj spremeniti. Ali bomo kar vztrajali pri sedanjih navadah do bridkega konca? Če gospodarstvo smatra, da »ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in d

Rudi Kropivnik, Ljubljana

← Prejšnja16186196206216226693Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija