• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Donald TrumpZoran StevanovićŠolstvoIzrael
133.749 člankov · 8. 01. 1988–25. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

133.749 člankov · najnovejše objave

11 ms · stran 6601/6688
Kultura·4. 12. 2000

Grinch ↗

How the Grinch Stole Christmas, 2000 Ko je John Lennon sredi šestdesetih oznanil, da so Beatlesi bolj popularni od Jezusa Kristusa, se je Ameriki zmešalo. Pozvali so k bojkotu Beatlesov, sežigali so njihove plošče, jih lomili - in ob grmadi besno rajali. Ja, natanko, linča bila je polna vreča. Ko so promovirali Grincha, so avtorji - režis

Marcel Štefančič, jr.

Kultura·4. 12. 2000

Dobre mrhe ↗

Coyote Ugly, 2000 Pri Dobrih mrhah si najprej rečete - uf, kaj je pa to? Je to ženska verzija Cocktaila? Je to mehka verzija Slačipunc? Ali pa je to le Flashdance za generacijo xyz? Ker je film produciral The Man Himself, veliki Jerry Bruckheimer, producent-non-plus-ultra, med drugim tudi producent Flashdancea, ki mu je po vseh zadnjih te

Marcel Štefančič, jr.

Kultura·4. 12. 2000

Skromen gizdalin ↗

življenje in delo © arhiv Mladine O Francetu Prešernu kanim tokrat spregovoriti, seveda, če bo le šlo, z najglobljim spoštovanjem in neizmernim občudovanjem, vendar je bil to, roko na srce, precej čuden ptič in o njegovem življenju kroži premarsikatera okrogla, tako da bo v imenu kolikor toliko objektivne resnice jako težko vztrajati pri

Blaž Ogorevc, zasebni literarni zgodovinar

Kultura·4. 12. 2000

Hej, France, koliko rorov ima Lenora? ↗

ljubezen Bil je prijazen sončen dan, kot nalašč za protistresen sprehod v naravo. Trije sprehajalci so prisopihali do slapa Savice in zastali, da si malce privežejo dušo. No, pa tudi brhka lepota prirodnega pojava menda ni bila za odmet, ravno prav monumentalna, da v lirični duši trzne pesniška žilica, zato je stihov vešča in navajena tro

Max Modic

Kultura·4. 12. 2000

Prostor se je prilepil na telo ↗

art Arhitektura in kiparstvo sta v delu Marjetice Potrč tako prepletena, da z razmerjem med njima postavlja povsem nova izhodišča za branje arhitekture in urbanizma, pa tudi sodobne kiparske prakse. Njeni kiparski projekti so postali kritični komentarji aktualnih razmer v urbanizmu sodobnih "raztegnjenih" metropol, hkrati pa se v galerija

Vesna Teržan

Kultura·4. 12. 2000

Fuk poezija ↗

Od nagovarjanja ene kelnarce "Ne maram za Kranjca, je hladne krvi! Imam rajši Taljana, Ker bolj mu stoji." "Le pojd tja v Italjo, v mesto Torin! Prinesla boš mucko Nazaj brez kocin." Nepomukovi (gostilničarjevi) hčerki Cilki, ki se je poročila z nekim Gocanijem v Torino Savica, devica več ni, poglejte vi farji, kako široko šči. On, k' dal

France Prešern

Kultura·4. 12. 2000

Očetov naših imenitna dela ↗

interpretacija Živimo v času, ko se po slovenski preteklosti brska za velikimi osebnostmi, ki bi se kvalificirale za mučenike, blažene ali pa svetnike. To je trend. Je Prešeren, dohtar pravice in nekdanji c.k. pravdosrednik v Krajnji, pisan na kožo temu trendu? Vsekakor. V obeh smislih, po obeh kriterijih. Po eni strani je storil veliko d

Marcel Štefančič, jr.

Kultura·4. 12. 2000

Sonetni venec ↗

© Vittorio de la Croce

Vittorio de la Croce

Družba·4. 12. 2000

Vzpon in padec telekomov ↗

nove tehnologije Manj kot mesec nas še loči od dneva D ali bolje dneva T, ko bo za vedno konec monopola slovenskega Telekoma. Toda tisti, ki jim je Telekom že nekaj let največji trn v peti, najbrž ne bodo imeli pretiranega razloga za slavje. Kaj se bo sploh zgodilo? V začetku bore malo. Prav posebno prestrašeni zaradi odprtega trga tudi p

Gregor Cerar

Družba·4. 12. 2000

Iskanje generalnega pokrovitelja ↗

šport Koliko avtomobilov BMW ste prodali do odhoda iz Tehnouniona? V Sloveniji je bilo od leta 1966 prodanih 15.000 do 16.000 BMW-jev. V Tehnounionu sem bil od leta 1968 do leta 2000. Težko bi rekel, da sem sam prodal te avtomobile, saj sem bil zadnjih devet let predsednik uprave in sem se ukvarjal še z drugimi področji. Vendar ste bili v

Miha Štamcar

Družba·4. 12. 2000

Ohlajevanje ↗

slovenija - hrvaška Vlade se menjajo tako na slovenski kot na hrvaški strani, obljube o skorajšnji razrešitvi že skoraj desetletje odprtega poglavja med novima samostojnima država se vrstijo, ljudje na obeh straneh meje pa ne opazijo omembe vrednega napredka. Pravzaprav je odvisno, na kateri strani meje si. Ena najbolj problematičnih točk

Tomaž J. Šaunik

Politika·4. 12. 2000

Kralj prebežnikov ↗

kriminal Slovenski kriminalisti so minuli ponedeljek za zapahe spravili enega najbogatejših in najbolj iskanih slovenskih državljanov, 45-letnega Josipa Lončarića, vodjo velike skupine kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s transportom ilegalcev na obljubljeni Zahod, natančneje v Italijo. Poleg njega so zaslišali 25 oseb, proti 18 napis

Gregor Cerar

Politika·4. 12. 2000

Mandatarjevi taktični udari ↗

vlada Dr. Janez Drnovšek je štirinajsti povojni predsednik slovenske vlade. Dr. Andrej Bajuk je bil trinajsti povojni predsednik slovenske vlade. Pravkar omenjeni dr. Drnovšek je nosil tudi številko dvanajst. Drnovšek je edini predsednik slovenske vlade, ki mu je uspelo, da se je po nezaupnici vrnil v predsedniški urad. No, Drnovšek bi la

Ali H. Žerdin

Politika·4. 12. 2000

Kar jih je sinov sloveče matere ↗

ministri Andrej Capuder, maj 1990-maj 1992. V času ministrovanja, ki je ves čas mejilo na ministriranje, ni dajal vtisa, da ob latinskih reklih premore tudi kaj takega, kot je smisel za humor. Ko je prvič rekel "Ora et labora", kar pomeni "Moli in delaj", so nekateri nagonsko pomislili, da je pred nami nova reklama za staro brezalkoholno

Marcel Štefančič, jr.

Politika·4. 12. 2000

MARŠ izgublja frekvenco ↗

mediji Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, izrečene 8. marca letos - natanko mesec po deseti obletnici začetka oddajanja programa v eter - je vpis Zavoda MARŠ v sodni register ničen. To za radio pomeni, da mu bo po zakonu o telekomunikacijah odvzeta frekvenca oz. radijsko dovoljenje, saj to preneha z obstojem subjekta. Ker radi

Tomica Šuljić

Politika·4. 12. 2000

Kdo je Tea Petrin ↗

vlada "Petrinovi povsem zaupam, saj ima potrebno znanje in pravi koncept, in popolnoma zaupam v njeno osebno integriteto," je svojo odločitev, da za ministrico združenih gospodarskih resorjev kandidara dr. Teo Petrin, pred javnostjo branil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Če je želel ustreči merilu o ženski kvoti, je seveda moral zago

Urša Matos

Politika·4. 12. 2000

Hitenje lahko povzroči še večjo škodo ↗

katastrofa Kakšne naloge opravljate v Logu pod Mangartom? V Logu zdaj delata dve skupini. Prvo, ki je sestavljena iz osmih strokovnjakov, je imenovala Civilna zaščita RS za področje hidrotehnike in hudourništva. Ukvarja se npr. z ukrepi stabilizacije reke Koritnice in s spremenjenim vodnim režimom. Zanima jo problematika poplav, ki jih je

Ksenja Hahonina

Politika·4. 12. 2000

Glas kulturnic ↗

ministrice Uršula Cetinski, vodja gledališkega programa Cankarjevega doma Izbiranje kulturne ministrice je bilo zelo dramatično in je na žalost na koncu spominjalo že na farso. Brez potrebe je bilo kompromitiranih kar nekaj uglednih kulturnikov, ki so jih vlačili po medijih; nekatere celo brez njihovega vnaprejšnjega privoljenja. Mislim,

Vanja Pirc

Politika·4. 12. 2000

Zakon elite ↗

razpisi Ljubljana bo dobila novo poslovno-parkirno hišo Šarabon s približno tisoč parkirnimi mesti. Stala bo na vogalu Zaloške in Njegoševe ulice v neposredni bližini Kliničnega centra, njena izvedba pa naj bi proračun po grobi oceni poznavalcev stala vsaj štiri milijarde tolarjev. Glede na stisko s parkirnimi prostori v središču mesta je

Urša Matos

Politika·4. 12. 2000

Bankomat za umetnike ↗

kulturna politika V bistvu smo Slovenci hecen narod. Nekam v podzavest so nam vcepili idejo o vsemogočnosti kulture in umetnosti kot edinih elementov, ki so nam zagotovili obstoj na tem svetu. In kulturo na državni ravni še vedno slavimo z vso potrebno patino in vzvišenostjo. Po drugi strani pa se s kulturo kot sistemom ukvarjamo v najbol

Mateja Hrastar

← Prejšnja1659966006601660266036688Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija