• Maja Novak

    Maja Novak

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Ihta

    To ni dežela za logiko

    Nekje v Šiški ob enajstih dopoldne. O poklicu hrupnega razpravljavca dve kavarniški mizici stran in o njegovi poklicanosti zanj lahko sklepam le po izjavi, da po njegovi krivdi »baba pizdi, ker je že tri tedne brez bojlerja« (pa seveda po tem, da je ob enajstih dopoldne v bifeju, čeprav ni prekarec), o izobrazbi pa sklepam po žlahtnosti govorice. Možakar ve vse o vsem. »A ste že opazil’,« reče, »da se do zdej še noben begunc ni razstrelu?« Sogovorniki in natakarica za šankom ga nemo gledajo, ne vedoč, kam meri. »To je finta, razumeš,« pojasni strokovnjak za vse živo. »Čeb se že zdej kdo razstrelu bi pol’cija bol ahtala nanje in jih nebi pustila naprej. Tko da bojo zanalašč počakal’ da bojo že kakšne tri leta živel’ tu pr nas in šele pol se bojo razstrel’l!«

  • COP 21

    Do usodnega pariškega srečanja ZN o podnebnih spremembah, COP 21, sta še dva tedna. Pariz 2015 je po Kjotu leta 1997 nov veliki poizkus mednarodne skupnosti, kako ustaviti dramatične podnebne spremembe. V Sloveniji je v teh dneh izšla nova knjiga Naomi Klein s pomenljivim naslovom: »To vse spremeni, kapitalizem proti podnebju«. Zajezitev podnebnih sprememb pomeni drugačno zastavitev vsega, kar smo počeli doslej. Toda razmeroma hitro, ustvarjalno in mirno spremeniti način življenja, način produkcije in potrošnje sedanjega »bogastva narodov«, je za zdaj politična utopija. Pariško srečanje bo zato samo nadgradilo dosedanjo razvojno zanko. Če moramo spremeniti vse, se ne bo ničesar spremenilo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Kolumna

    Na muhi

    Sebastjan sproži, begunčeva glava postane krvava kepa, strelca preplavi tiho ugodje. Nasmehne se, oči že iščejo novo tarčo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Meje spominov

    Bodeča žica, ki jo na meji postavlja slovenska vlada, je vse drugo kot bodeča žica.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Dva leva

    Koliko imen premore ograja?

    Uf, zadeve se res bliskovito spreminjajo. Konec aprila je Cerar na izrednem vrhu EU še razkošno demonstriral slovensko aroganco in brezbrižnost. Po srečanju je povedal, da je Slovenija na izrednem vrhu EU o begunski krizi v Sredozemlju izkazala solidarnost na vse možne načine, in poudaril, da bi država Slovenija lahko sprejela od 15 do 20 beguncev. Petnajst do dvajset? Da. Takrat je bil problem beguncev predvsem problem Grkov, Italijanov; problem drugih.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Champagne, please!

    Z vzklikom »Champagne, please!« se je na novico iz domovine, da se slovenski in hrvaški specialci gledajo prek žičnate ograje, odzval moj prijatelj iz Berlina. Ko pridejo stvari tako daleč, namreč ni več prostora za »nas«, tukaj nas več ni, prostor zasedejo drugi, ljudje vojaške govorice in dejanj – mi pa lahko le z grozo opazujemo, v kakšno zmaličeno stvarnost se je spremenil naš svet in kaj ga je zasedlo. Lahko se le še naslonimo nazaj in upamo na najboljše. To ni naš svet. »Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil,« je o takšnih situacijah zapisal Stanislaw Jerzy Lec.