• Vprašanje varne države

    Obisk Natovega generalnega sekretarja v Ljubljani pa večno sporna mitologija obletnic Slovenske vojske in kronično razkrajanje sistema nacionalne varnosti postavljajo v ospredje vprašanje varne države. Vojska je tradicionalni atribut državnosti, šibke in zmedene obrambne strukture so od nekdaj znak nedorasle države. V postmoderni družbi XXI. stoletja bi morala biti socialna država alternativa vojaški, toda razvojni trendi gredo v nasprotno smer. Nato je zgodovinski evroatlantski relikt, izgubljen tudi v novih geostrateških razmerjih velikih sil. Sloveniji je za zdaj prinesel več težav kot rešitev, članstvo prinaša več kolektivne nevarnosti kot varnosti. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kolumna

    Sramota nezelenosti

    Nedavno opozorilo IPCC, najvišje avtoritete, če govorimo o podnebnih spremembah, je dovolj jasno: če v prihodnjem ducatu let ne bomo korenito spremenili odnosa do okolja, se bo začela današnja civilizacija sesedati. Bo svarilo zaleglo? Izkušnje so slabe: po takih opozorilih praviloma nastane kratkotrajen medijsko-politični preplah, izzveni, v hipni vznemirjenosti sprejeti sklepi pa se izvajajo polovično ali niti to ne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Vsiljevanje političnih smeti

    Poslanca manjšin sta podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, s čimer si je premier zagotovil 45 glasov podpore v parlamentu. Vest, ki bi morala šokirati. V medijih bi pričakovali ironične naslove - v Šarčevo vlado vstopila še Viktor Orban in Matteo Salvini! To, da manjšinska poslanca kdaj podpreta predloge vladnih zakonov, je že dolgo običaj. A zakaj bi morala podpisati poseben sporazum? Kaj torej prinaša ta dogovor? Vlada se zavezuje, da bo še naprej skrbela za ustrezno financiranje narodnih manjšin, da bo spoštovala rabo italijanščine in madžarščine v lokalnem okolju in državnih ustanovah, da bo še naprej skrbela za sistem vzgoje in izobraževanja … Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Šarčev svet

    »Mojca Širok: Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, nekdanji prvi vojak v državi, general, generalmajor je postal državni sekretar na MZZ. Zakaj ste izbrali prav njega? To je, milo rečeno, prav nenavadno. Kako naj si to razlagamo?
    Miro Cerar: Ne zato, ker bi naj bil prvi vojak. Ampak zato, ker je zelo, zelo razgledan svetovno. Zelo veliko je prepotoval, se izobraževal v ZDA, ima dobre odnose z različnimi subjekti v Evropski uniji, na zahodu, Ameriki, tudi v Rusiji. Skratka, veliko mednarodnih kontaktov, veliko znanja ...
    Mojca Širok: Nedvomno ima veliko mednarodnih izkušenj, ampak v vojaških operacijah ...
    Miro Cerar: Tukaj ne gre za to, da bi mešali vojaške zadeve z zunanjepolitično usmeritvijo naše države.
    Mojca Širok: Pa je bil on vaša osebna izbira ali so vam ga priporočili?
    Miro Cerar: Ne, ne. On je bil moja osebna izbira.«
    — Cerarjevo imenovanje generala Dobrana Božiča za državnega sekretarja na MZZ pomeni nadaljevanje diplomacije protokolarne potice ministrove partnerke z vojaškimi sredstvi (Globus TVS, 11. 10. 2018) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Še en ideološki urad

    Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj je bil včasih pomemben del slovenske ekonomske misli – veliko izjemnih ljudi je bilo zaposlenih v tem uradu, od tam prihaja na primer nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa velika zastopnica UTD Valerija Korošec in seveda nekdanji evropski komisar Janez Potočnik, njegov dolgoletni direktor. Nekako je bil to vladni think tank, v njem so delali družbene in ekonomske analize, razmišljali širše, Hanžkova poročila o človekovem razvoju so bila na primer izjemno branje, vpogled v drobovje družbe, in so dejansko ponujala razmislek o tem, kako naj se ta družba razvija glede na možnosti. Z odhodom Janeza Potočnika in nesrečno izbiro večno užaljenega Janeza Šušteršiča za njegovega naslednika je ta institucija začela izgubljati javni ugled, pa tudi propulzivnost. Več