• 18. 9. 2020  |  Mladina 38  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Ihta

    Nemi živalski strah

    Dragi bralec, nobeno duhovičenje na rovaš nečednosti dnevne politike te ne čaka, za to sem preveč potrta. To pride s starostjo in revščino. Da bi bilo še huje, mi te dni srce para žalostna zgodba o neki mački. Pripravi robčke. Več

  • Težave s čudeži

    Japonski premier Šinzo Abe je septembra 2020 odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, njegova abenomika pa je ostala. Politiki odhajajo, trajnejše pa so lahko sledi njihovih ekonomskih politik. Japonska je veljala za povojni svetovni gospodarski čudež, zadnji dve desetletji pa doživlja veliko stagnacijo. Abejev reševalni paket ekonomskih in razvojnih politik so poimenovali abenomika, podobno kot smo nekdaj govorili o thatcherizmu in reagonomiki. Abenomika ima svoje politično in ekonomsko plat, temelji na treh stebrih in celovitem paketu politik in institucionalnih reform. Abejeva revitalizacija japonskega gospodarstva ni povsem uspela, pridobila pa je potrebno politično legitimnost in ekonomski ugled. V obdobju globalizacijskega ekonomskega kaosa in škandaloznih svetovnih voditeljev je Šinzo Abe ohranil podobo kredibilnega politika z ekonomskim konceptom. Naš janšizem tega potenciala žal nima. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kolumna

    V mehurčkih nesijajne osamljenosti

    Zadnji petkovi protesti, od samega začetka usmerjeni proti janšizmu, so uperili prst tudi v opozicijo, v levo sredino: ’Povejte, kaj boste storili, če ne boste nič, si bomo to zapomnili.’ Taka nova poanta protestov se sklada s tem, kar smo zapisali nedavno: Janša je za pritiske kritične javnosti skoraj neobčutljiv in lomasti naprej. Pritisk je treba zato usmeriti tudi proti opozicijski politiki, ki na javno mnenje še kaj da. In lahko Janšo tudi onemogoči. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Pogled na vzhod

    Po volitvah v Belorusiji je Evropska unija ostra, kot ni bila še nikoli. Toda ali je tokrat večni predsednik Aleksander Lukašenko ravnal kako drugače kot v preteklosti? Njegovo zadnjo zmago ocenjujejo kot posledico volilne goljufije. Protikandidatka v eksilu Svetlana Tihanovska se razglaša za zmagovalko, na ulicah Minska pa vrvijo množice demonstrantov, ki jih vladajoči režim neusmiljeno pretepa in zapira. Zakaj tokrat tak odpor proti voditelju, pod katerim sploh ni parlamentarne demokracije, saj na deputatskih volitvah stranke sploh ne smejo nastopati? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Pred našimi očmi

    Primož Cirman ima prav: vsak dan se moramo spomniti, za kaj gre pri tej oblasti. Za denar. Vedno znova gre za denar. Prav zato je slovenska vlada ena redkih, ki se v času, ko je država hkrati popolnoma ohromljena in shisterizirana zaradi epidemije, ukvarja s posegi v sam državni sistem in v ustroj države. S čim so se v koaliciji ukvarjali prejšnji in ta teden? Z ustanavljanjem demografskega sklada, torej z reorganizacijo upravljanja državne srebrnine, pri čemer popolnoma brez zadržkov priznavajo, da si dejansko to srebrnino in moč pri upravljanju delijo po strankarskem ključu. To je sistem upravljanja državnega premoženja? Pač, za denar gre, dobesedno za denar. Za denar, ki ga bodo prejemali in upravljali ti ljudje. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Dva leva

    Dan po jutrišnjem

    »Nekdanja predsednica DeSUS Aleksandra Pivec za zdaj ostaja ministrica za kmetijstvo, ali tudi podpredsednica vlade, pa naj bi bilo znano v kratkem. … V koaliciji se bomo trudili, da svoje naloge izpolnjujemo v skladu z dogovorom.«
    — Tomaž Gantar o koalicijski idili (STA, 14. 9. 2020) Več