• Damjana Kolar

    6. 2. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od srede do sobote

    Tokrat priporočamo razstavo v Vojvodini rojenega madžarskega konceptualnega umetnika Bálinta Szombathya, ki je znan po eksperimentiranju s fotografijo, koncert avstrijskega techno tria Elektro Guzzi, predstavitev monografije in otvoritev razstave Jasmine Cibic z naslovom Spielraum, ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa, premiero komične drame Popolni tujci, ki je nastala po motivih istoimenskega italijanskega filma iz leta 2016 v režiji Tamare Damjanović. Več

  • IK, STA

    5. 2. 2019  |  Kultura

    Nagrajena zgodba o paznici, ki je več let izvajala smrtno kazen

    Na 35. filmskem festivalu Sundance v Park Cityu v ameriški zvezni državi Utah je veliko nagrado žirije med ameriškimi igranimi filmi prejela drama Clemency režiserke in scenaristke Chinonye Chukwu. Nagrado občinstva za najboljši igrani film ameriške produkcije je prejel film Brittany Runs A Marathon. Več

  • Damjana Kolar

    5. 2. 2019  |  Kultura

    Kam brezplačno na slovenski kulturni praznik?

    Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju bodo kulturne ustanove na stežaj odprle svoja vrata ter pripravile pester program prireditev za vse generacije. Prešernov dan ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, dela prost dan pa je od leta 1991. Več

  • Uredništvo

    4. 2. 2019  |  Kultura

    Kaj je bilo prej: kokoš, jajce ali Kylie Jenner?

    V TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani bodo 5. februarja ob 17.00 odprli zadnjo razstavo iz cikla "Takle mamo ... / So it has come to this... "S triptihom "Kaj je bilo prej?" se bo predstavila Dorotea Škrabo, ki se ukvarja s fenomenom podobe v obdobju interneta - raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo, zlasti v zvezi z omejitvami družbenih omrežij. V svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Več

  • Damjana Kolar

    4. 2. 2019  |  Kultura

    Odraščanje v revščini in bedi 

    V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. februarja ob 20.30 premiera filma Kafarnaum libanonske režiserke Nadine Labaki, ki je bil premierno predstavljen na lanskem canskem festivalu, kjer je prejel nagrado žirije in nagrado ekumenske žirije, nominiran pa je tudi za tujejezičnega oskarja. Presunljiva zgodba, posneta z naturščiki na ulicah Bejruta, opozarja na tragiko življenja otrok v najhujši revščini. Uvod v projekcijo bo naredila dr. Anica Mikuž Kos, psihiatrinja, pediatrinja, filantropinja in ena vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom iz vojnih območij. Več

  • Uredništvo

    1. 2. 2019  |  Kultura

    Kobal: Ni šlo za finančno stisko, temveč za psihološko

    Igralec, prevajalec in režiser Boris Kobal je po izbruhu afere s plagiatorstvom po pismu, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, prvič spregovoril za medije, in sicer za oddajo Argument na Planet TV. Med drugim je povedal, da se je z lastniki avtorskih pravic pokojnega italijanskega avtorja, katerega delo je prepisal, dogovoril in dobil uradno dovoljenje, da predstavo trži kot prevod. Ob tem je oškodovanemu celjskemu gledališču ponudil deset brezplačnih predstav, za katere je dejal, da jih "časti". Kobal je v pogovoru dejal, da ga je do plagiatorstva pripeljalo obdobje mešanice depresije, jeze in razočaranja, tudi nad samim seboj, To, kar se je zgodilo, pa ni bila posledica finančne stiske, je dejal. "Nikakor ne! Teh 13.000 evrov, kolikor so mi jih ponudili, sem pokasiral in lahko tudi dokažem, da so ostali na mojem računu in se jih nisem niti dotaknil. In sem jih, seveda, tudi vrnil v celoti," je za Planet TV pojasnil Kobal, ki ki bo konec tedna prvič po aferi znova stal na gledališkem odru in (kot je poudaril) poskušal ljudi znova nasmejati. Več

  • Tatovi podob

    Najslavnejši ulični umetnik Banksy, ki vse do danes ostaja anonimen, je novembra 2015 po terorističnem napadu v Parizu, v katerem so islamski skrajneži ubili 130 naključnih civilistov, na pariških ulicah v spomin žrtvam strelskega napada ustvaril številne murale. Nekatere od njih so mimoidoči vandalizirali, spet druge so zaščitili, tistega, ki ga je Banksy ustvaril pred dvorano Bataclan, kjer so teroristi med koncertom zasedbe Eagles of Death Metal ubili 90 ljudi, pa so ta teden ukradli. Več

  • Lara Paukovič

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura

    Svobodo umetnik drago plačuje

    Ta četrtek, 31. januarja, so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ki bo na ogled do 31. marca. Razstavljena so dela sodobnih avtorjev in avtoric, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. Izbrala jih je kustosinja Martina Vovk, ki pravi, da je sodelujoče zaznamoval čas, ko so stopili na umetnostno sceno: pozna devetdeseta oziroma prelom tisočletja. »Devetdeseta leta so tako pri nas kot v svetu predstavljala v marsičem novo, prelomno obdobje.« Umetniki naj bi takrat ugotovili, da so stari umetnostni modeli preživeti in začeli iskati nov izraz – zato je obdobje od takrat »čas brez nedolžnosti«. Razstavlja triindvajset umetnikov: Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović in Uroš Weinberger. Mitja Ficko, eden izmed avtorjev, poudarja, da gre za prvo slikarsko soočenje te vrste po osemnajstih letih. »S takšno razstavo avtor na novo vrednoti in preverja svoje delo – tudi glede na prostor in ostalo produkcijo. To je nujno.« Več

  • Borka

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Malibu Ken: Malibu Ken

    Malibu Ken je naveza dveh ameriških odbitežev: ekstremno artikuliranega raperja Aesop Rocka in mojstra synthovske psihedelije Tobacca. Naslovka projekta namiguje na neresno hipni in površni stranski projekt, a je povsem zavajajoča. Hitrostni album sicer res komaj preseže pol ure, kar pa je povsem dovolj za koncentrat zgodbopripovedovalstva Aesop Rocka in njegovih osupljivo domiselnih, čudaško humornih, prostodušno ironičnih in ostrih tematik, pri katerih prav vsak zlog stoji na pravem mestu. Tobaccov sintetični melos markantno rimaško drdranje primerno uokviri vse do spominov na prelomna leta indie-alter-rapa pri začetkih novega tisočletja. Učna ura ritmičnosti in razširjanje obzorij domišljije. Več

  • Goran Kompoš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Million Ear: Oceanic State

    Pianista in skladatelja Roka Zalokarja smo v raznoterih žanrskih izpeljankah slišali že pred njegovim odhodom na študij na Nizozemsko, tam pa si je nato le še razširil obzorja. Med drugim na »džem sešnih« s tamkajšnjimi somišljeniki, iz katerih je pred dvema letoma nastal tudi projekt Million Ear, ki sta ga zasnovala z grškim kitaristom Filipposom Glinavosom. Ta kitaro tukaj zamenja s spoken wordom, Zalokar se posveti objazzovski igri s sinti, močno hiphopersko naravo pa glasbi dodajo predvsem gostujoči bobnarji. Rezultat je izvirno, žanrsko neobremenjeno glasbeno raziskovanje. Zalokar, ki je že s prvencem dokazal svoj velik potencial, pa z novo ploščo predstavlja svoj najdrznejši projekt doslej. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Sharon Van Etten: Remind Me Tomorrow

    Prezgodaj je, da bi lahko določevali potencialne kandidate za najboljše albume leta, a ameriška kantavtorica Sharon Van Etten z novo ploščo za to mesto roko dviguje visoko v zrak, kot najbolj zagreta piflarka v razredu. Po petletnem diskografskem zatišju, v katerem se je udejstvovala kot igralka, skladateljica filmske glasbe in študentka psihoterapije, se vrača s svojim najbolj dovršenim delom doslej: Remind Me Tomorrow, osupljiva zbirka balad, v kateri avtorica spretno krmari med folkom, indie rockom in synthpopom, kar kipi od iskrenosti. Poleg obravnavanja materinstva in duševnega zdravja se Van Etten ponovno loteva ljubezenskih tem, a te tokrat niso več osredotočene na njeno preteklost travmatičnih odnosov, temveč jih namesto frustracij zaznamuje optimizem. Več

  • Goran Kompoš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Mono: Nowhere Now Here

    Kultni japonski kvartet Mono je v teh dneh ob svoji dvajsetletnici delovanja izdal novo, deseto studijsko ploščo. Pričakovano. Kot je pričakovan tudi dodelan postrockovski izraz, ki ga zasedba konsistentno in zanesljivo nadgrajuje vse od takrat, ko je z objavo dolgometražnega prvenca pri Tzadiku, založbi Johna Zorna, prodrla na svetovno glasbeno prizorišče. Tisti, ki zasedbo spremljajo površno, pravijo, da gre še za eno tipično »Mono ploščo«, feni pa trdijo, da gre za njeno novo mojstrovino. Prav imajo oboji. Nove skladbe bi lahko bile namreč objavljene že na zasedbinih prejšnjih ploščah in ob tem izrazno ne bi prav nič izstopale. Ampak hkrati je skoraj logično, da zasedba, ki se brez spotikanja ob komercialne ali kakšne druge okoliščine tako predano posveča izpopolnjevanju svoje glasbe, z vsako novo ploščo postaja le še bolj suverena. Ja, Nowhere Now Here je za Mono tipično mojstrska plošča. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Dogodki

    Tridelna sestavljanka

    Po koncertu turške alter zvezdnice Gaye Su Akyol, ki je pred dvema tednoma nastopila na Cankarjevih torkih, smo ugibali, ali je bil za razmeroma zadržano razpoloženje morda kriv prostor kluba Cankarjevega doma, v katerem smo posedeni vajeni poslušati predvsem elegantnejšo glasbo. Po nastopu zasedbe Jimmy Barka Experience, ki je minuli torek pred stoječim občinstvom igrala na istem prizorišču, tovrstnih ugibanj ni bilo. Trojec, ki je s koncertom napovedal skorajšnji izid nove plošče Three Piece Puzzle, je z dinamičnim setom namreč poskrbel za vročično vzdušje in razplesal dobršen del obiskovalcev v skoraj povsem polnem klubu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Misterij filma

    Najslavnejša devica na svetu, zmagovalka natečaja za miss Sveta, utelešenje čistosti, se poroči z ameriškim magnatom, najbogatejšim človekom na svetu, ki mu ni le ime Kapital, ampak ima tudi zlatega tiča, ki jo zalije z zlatim tušem. Ne, to ni parodija Donalda Trumpa, temveč uvod v Sweet Movie, ki ga je Dušan Makavejev, genij filma, posnel davnega leta 1974, a to ne pomeni, da ta metafilm ne izgleda tako, kot da prihaja iz prihodnosti. O svobodi ima tako malo iluzij kot o kapitalizmu in komunizmu, še manj kot o ljudeh, ki fanatično sledijo poti, v katero ne verjamejo več. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Zelena knjiga

    V času, ko je bila Amerika še “velika”, potemtakem v času rasne diskriminacije in segregacije, so črnci težko potovali, zato je začel Victor Hugo Green leta 1936 izdajati Zeleno knjigo (Green Book, alias Negro Motorist Green Book), turistično-potovalni vodnik, ki je črncem povedal, v katerih mestih so varni, v katerih hotelih jih bodo sprejeli, v katerih restavracijah jim bodo postregli, v katere klube jih bodo spustili, v katerih mehaničnih delavnicah jim bodo popravili avto, v katerih poletnih kampih so dobrodošli in tako dalje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Taksi bluz

    Marko (Andrija Milošević) je nesojeni beograjski scenarist in taksist, ki še vedno bere stripe – brez Zagorja, nepremagljivega junaka Bonellijevih stripov, ne more. “Zakaj še vedno bereš Zagorja,” ga vpraša osemletni fantič (Todor Jovanović), ki pobegne iz sirotišnice in se ponoči infiltrira v njegov taksi: “Še jaz sem ga prerasel!” “Kaj pa manjka Zagorju,” vpraša Marko. “Ženska,” odvrne mali. Še celo otroci vedo, kaj manjka Marku. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Mož iz ozadja

    Če ste videli Bes pod kontrolo, potem veste, kakšne težave je imel Adam Sandler – alias Dave Buznik – z obvladovanjem svoje jeze. No, takšne težave z obvladovanjem svoje jeze je imel tudi Dick Cheney, nekdanji ameriški podpredsednik, alias Vice, alias Mož iz ozadja, ki ga igra povsem transformirani Christian Bale (poglejte si film The Machinist, če hočete videti njegovo obratno – shujševalno – transformacijo). Ko se leta 1963 vključimo v njegovo življenje, je zguba in falirani študent in fizični delavec, ki kar poka od jeze (in frustracij), pije, pijančuje, bruha in se pretepa, dokler po dveh aretacijah zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ženinem ultimatu svoje odvisnosti od jeze in alkohola ne zamenja z odvisnostjo od oblasti, ki jo osvaja polagoma – v Nixonovi administraciji postane stažist Donalda Rumsfelda (Steve Carrell), ki mu razkrije, da je politika le boj za oblast in nič drugega (pozabi na služenje naciji! pozabi na načela!), sledijo kabinet Geralda Forda (Bill Camp), kongres in vlada prvega Busha, ki ga imenuje za obrambnega ministra, na koncu pa – leta 2001 – postane ameriški podpredsednik. Več

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura

    Izginuli, razseljeni, a ne pozabljeni

    Minulo nedeljo, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, so v prostorih Mini teatra v Ljubljani predstavili zanimivi knjigi izpod peresa prekmurskega Juda in hrvaške Judinje: zbirko mladostnih pesmi, ki jih je Sándor Vályi (1883– 1944), murskosoboški odvetnik judovskega rodu ustvaril do začetka prve svetovne vojne, in avtobiografijo Rachel Rotem Atijas, sefardske Judinje, rojene leta 1929 v Zagrebu. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Modrost volkov

    Avtorica pozna vse trope volkov v rezervatu Yellowstone, kjer jim dnevno zre v oči, jih opazuje pri lovu, spopadih in igrah. Njena spoznanja razbijajo naivne stereotipe, denimo volka, ki bi pogubil jelena s skokom na vrat. Lupus ravna pametneje, plen bo najprej ugriznil v nogo, žrtev bo počasi izgubljala kri in moč, potem pa sledijo smrtonosni ugrizi. Ker je preudaren lovec, uporablja tudi strategijo zasede; ker pozna teren, izkoristi naravne pasti. Več

  • Matej Bogataj

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Avgust Demšar: Otok

    Demšar je vztrajen ciklični pisec kriminalk, v dosedanjem opusu je literarno oživil dve ekipi mariborskih kriminalistov, ki sta v prejšnjem primeru, v Pohorski transverzali, združili moči, saj je sled za storilcem vodila tudi v politiko. Med vpletenimi je bil celo hitro napredujoči politik, menda kandidat za premiera – pri tem Demšar ni izpustil priložnosti, da bi opozoril na spolitiziranost karieristov v policijskih vrstah in na to, da politiki ščitijo svoje, čeprav imajo morebiti krvave roke. Na nezdrav preplet politike in podložnost policijskih šefov in usmerjevalcev preiskav še neposrednje opozarja Golobov Leninov park: tam pred preiskavo obvarujejo radikaliziranega pripadnika koalicije sovraštva. Več

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Dogodki

    Ian Ayckbourn: Norčije v spalnicah, Gledališče Koper

    Komedijo je britanski komediograf Alan Ayckbourn napisal sredi sedemdesetih let minulega stoletja kot odgovor na plehke farse, v katerih je pomembno le to, kdo komu greje posteljo. Dogajanje je umestil v tri zakonske spalnice, v katerih izmenjaje ali hkrati srečujemo štiri (zakonske) pare na različnih stopnjah skupnega življenja. Čeprav se zdi, da je najstarejši par po številnih letih zakona uigran, se izkaže, da je prav tako disfunkcionalen kot ostali. Komedija sicer odpira globlja vprašanja o partnerskih odnosih. Se res poznamo? Več

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Dogodki

    Alenka Spacal: Bajalkine ilustracije, Galerija Instituta Jožef Stefan

    Slikanice za otroke pisateljice, ilustratorke in pripovedovalke Alenke Spacal ne predstavljajo zgolj očarljivega bájanja (dedov in babic), temveč vrednote, ki temeljijo na sprejemanju drugačnosti. Alenka Spacal, avtorica besedila in ilustracij treh ustvarjenih avtorskih slikanic (ter ene pred natisom), ki je sprva na teoretičnem področju raziskovala feministično vizualno umetnost, nagovarja k sprejemanju življenja v vsej svoji raznolikosti in edinstvenosti. Obenem je avtorica prve slovenske slikanice z LGBT-tematiko. Več

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Dogodki

    Igor Matković & Ephemeral Quintet, Kino Šiška

    Trobentač in elektronski glasbenik Igor Matković velja za enega od najbolj cenjenih ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Ob izdaji četrtega albuma Ephemeral Lake bo v Šiški nastopil s svojim kvintetom, ki ga sestavljajo inovativni domači jazz glasbeniki Jošt Drašler (kontrabas, e-bas), Rok Zalokar (klaviature, elektronika), Jani Moder (kitara, elektronika) in Kristijan Krajnčan (bobni, čelo, elektronika). Na pravkar izdani plošči boste lahko slišali tudi evropsko priznanega pianista Marcina Wasilewskega, s katerim je Matković, sicer profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sodeloval že v preteklosti. Matković je v zadnjem letu veliko časa preživel v tujini, denimo na Kitajskem, kjer je poučeval na prvem China-Ceed Summer Jazz Campu, ter v Maroku, kjer je nastopil na odmevnem festivalu Jazz au Chellah v Rabatu in sodeloval z maroško pevko Haddo Ouaki. Več

  • Stanka Prodnik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  TV

    Prašički in javnosektoraši

    V Tarči je Erika Žnidaršič gostila nekaj dni pozneje odstoplega ministra za kulturo Dejana Prešička, ki se je branil pred obtožbami o mobingu. V tej bizarni oddaji so blesteli vsi gostje, začenši z Andrejo Rihter, nekdanjo SD-jevko in ministrico za kulturo, ki je pred kamero želela skrivnostno razčiščevati s Prešičkom, iz česar pa smo razbrali predvsem, da je kot organizatorka slabo izpeljala dogodek, na katerem je sodeloval minister, zaradi česar naj bi se ta razjezil. Nismo izvedeli, kaj točno se je zgodilo, se je pa zdelo čudno, da je Andreja Rihter tako krhka, kakor da sama nad nikomer nikoli ne bi povzdignila glasu. Da ne boste narobe razumeli; kolerični izpadi ne sodijo na delovno mesto in ministri morajo kot vsi drugi znati obvladovati svoj temperament ter se do sodelavcev obnašati profesionalno in spoštljivo. Pa vendar si ob Tarči nismo mogli kaj, da se nam Prešičkovi nasprotniki ne bi zdeli pregovorni javnosektoraši, kakor jih opisujejo najbolj povampirjeni neoliberalci, ljudje, ki so se za svojo pravico do nedela ali slabega dela pripravljeni boriti z vsemi štirimi in v ta boj vložiti več energije, kot so je kadarkoli vložili v delo samo. Do konca oddaje se nismo nehali čuditi izboru gostov, poleg Andreje Rihter pa je bil naš najljubši Matjaž Han (SD), ki je s Prešičkom tudi v sorodu. Očitno nismo bili edini, ki se nam je prikupil, kajti že nekaj dni pozneje ga je v studio Odmevov povabila tudi Rosvita Pesek. Se že veselimo naslednjega moralističnega prispevka o nepotizmu, ki ga bo za nas pripravila nacionalka. Več

  • Saša Eržen

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Savnanje s klobaso

    Star finski pregovor pravi, da je savna siromakova lekarna. Na Finskem, kjer je savna neločljivi del kulture, ima 5,5 milijona prebivalcev kar 3,3 milijona savn, to v povprečju pomeni eno na gospodinjstvo. Imajo jih tudi v tovarnah, pisarnah, na ladjah in v rudnikih, skupno savno imajo celo poslanci v finskem parlamentu. Povprečna Finka ali Finec gresta v savno vsaj enkrat na teden in v njej preživita nekaj ur. Med savnanjem se praviloma ne je, a ko se po prečiščenju oglasi lakota, je dobro biti pripravljen. Peč na vroče kamne, ki skrbi za temperaturo savne, je odlična za pripravo tradicionalne finske klobasice, imenovane makkara. Nekateri jo spečejo kar na kamnih, tisti, ki nimajo radi cvrčanja, pa lahko uporabijo poseben valjasti pekač za klobasico, imenovan makkaraputki, ki jih iz kamnine salovec izdelujejo v mestu Tuupovaara na vzhodu Finske. Ko je klobasica po petnajstih ali dvajsetih minutah ravno prav pečena, da je njena skorjica hrustljava, notranjost pa sočna, kamniti pekač s peči odstranijo s pomočjo posebnih rokavic, saj je zelo vroč, nato pa klobaso iz njega izvlečejo z vilicami. Hyvää ruokahalua, dober tek! Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Ulice

    Bonino

    Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Portret

    Peter Andrej, kantavtor

    Pohorja, tega mogočnega z gozdovi poraščenega ’pukla’, ne moreš spregledati, če živiš pod njim, kajti hočeš nočeš vpliva na tvoje življenje. Na začetku Dravske doline, kjer ležijo Ruše in kjer živi Peter Andrej, je treba odločno zagristi v pohorske severne strmine in vztrajati. S prav takšno pohorsko vztrajnostjo je v mladosti zagrizeno treniral nogomet ter postal izvrsten nogometaš in član mladinske jugoslovanske reprezentance. Vendar je akustična kitara nazadnje izpodrinila nogomet, poezija pa zaposlila njegove misli in čustva ter od njega zahtevala predanost in ponižnost. Več

  • Damjana Kolar

    1. 2. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru MENT Ljubljana Batu_music, Lawrence Le Doux, JANKA. Bar: Mistakes, TizTiz, Staša, Krilc, v Gala hali pa se bodo predstavili DJ-ji ruske založbe Hyperboloid Records: A. Fruit, BAD ZU, Raumskaya, Sergey Saburov, Summer Of Haze. Več

  • Matjaž Zajec

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Ob smrti enega od najpomembnejših filmskih avtorjev

    Ena izmed žalosti ob razpadu nekdaj naše skupne države je bilo s strani dela aktualne politike radikalno zanikanje večine vsega, kar je v prejšnjih časih povezovalo heterogen kulturni prostor, predvsem pa zanikanje sorodnosti razmišljanj intelektualcev in umetnikov, ki so različnostim navkljub oblikovali enoten miselni prostor.Intelektualci in ustvarjalci največkrat niso nasedali političnim manipulacijam, ki so, na primer, tlačile v isti koš različnosti, v primeru filmske ustvarjalnosti z nalepljeno etiketo črnega vala. In ta etiketa naj bi ideološko onemogočila svobodomiselno filmsko (in drugo) ustvarjalnost in jo anatemizirala s Šuvarjevo Belo knjigo (1972). Ta ideološki konstruk naj bi predstavljal za partijske ideologe teoretično izhodišče za obračunavanje z ideološko neprimernimi idejami in iskanja prostorov za svobodno ustvarjanje. Po Leninovi sintagmi, da je film najpomembnejši med vsemi umetnostmi, so partijski kadri namenjali posebno pozornost filmski ustvarjalnosti. Filme je potrebno spremljati in ocenjevati še posebej pozorno in ena izmed avtoritet je bil veliki ljubitelj vestrnov Tito, ki si je pred projekcijami na festivalu v Pulju ogledal (in ocenil) jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Več

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero angažirane drame o strahu Za blagor vseh ljudi, ki jo je italijanski režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzo napisal po resničnem dogodku, pregledno slikarsko razstavo z naslovom Čas brez nedolžnosti - Novejše slikarstvo v Sloveniji, nastop pianista Bojana Goriška, ki bo predstavil klavirske etide ameriškega skladatelja Philippa Glassa. Več