• Uredništvo

    4. 3. 2019  |  Kultura

    Umrl je pevec skupine The Prodigy

    "Njegove smrti ne obravnavamo kot sumljivo," je novico o smrti Keitha Flinta, frontmana glasbene zasedbe The Prodigy, komentiral predstavnik britanske policije v kraju Essex. Flinta so namreč danes zjutraj našli mrtvega v njegovem domu, vzrok smrti sicer uradno še ni znan, njegovi glasbeni kolegi pa so že izjavili, da naj bi šlo za samomor. Več

  • Damjana Kolar

    4. 3. 2019  |  Kultura

    Radoživa pisateljica, ki je ljubimkala tako z moškimi kot z ženskami

    V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. marca ob 20.30 premiera biografske drame Colette v režiji Washa Westmorelanda o radoživi francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette, ki na pragu moderne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje ter izziva vladavino patriarhata. Bolj ko se osvobaja in raziskuje lastne želje in hrepenenja, bolj v njej raste potreba, da se kot ženska in umetnica reši jarma svojega moža. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Julia Jacklin: Crushing

    Avstralska kantavtorica Julia Jacklin je nase opozorila že s prvencem Don’t Let The Kids Win, a ga je z novo, presunljivo intimno ploščo suvereno presegla. Crushing je izjemno delikatna, s čustvi nabita plošča, s katero se pevka popolnoma razgali in razkrije svojo krhkost. Občudovanja vredno je že to, da glasbenici uspe prežvečene teme, povezane s strtim srcem in koncem ljubezenskega razmerja, obdelati brez spotikanja ob klišeje. Vrhunska besedila podkrepi s preprostimi kitarskimi skladbami, ki se znajdejo na presečišču med akustičnim popom in indie rockom. Instrumentalne podlage so učinkovitejše v spokojnih trenutkih plošče, ki ob večernem poslušanju delujejo kot uspavanke. Več

  • Goran Kompoš

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    SunnySun: Reperska Posla

    Reperska Posla ... z Balkana? Ja, SunnySun, eden od stebrov domače hip hop scene, promotor, DJ, MC in producent, je k sodelovanju na novi plošči povabil enajst kolegov emsijev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, dobro znanih predvsem fenom podtalnega rapa. Ghet, Mrigo, Sajkoslav, Fraw Blanka, Naji, Skova, General Woo, Cyam, Smoke Mardeljano, Ajs Nigrutin in Klemen s svojimi rimami krmarijo med resnejšimi, aktualnimi družbenopolitičnimi temami in igrivimi, samoreferenčnimi zgodbami. Vse skupaj pa s starošolskimi, atmosferičnimi in nafankiranimi, na elegantnem samplanju zloženimi beati spretno poveže SunnySun, ki s ploščo sestavi izvrstno razglednico iz svojega raperskega okolja. Več

  • Borka

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Chaka Khan: Hello Happiness

    Povratniški album Chake Khan je napovedovala singlica Like Sugar – vrnitev »kraljice funka« po dvanajstih letih je napovedala v zvočno posodobljenem plesnem paketu, seveda s kar nekaj retro šika. A vse skupaj le ni tako hudo ziheraško. Hello Happiness nam hitrostno nameče plastično natlačenko ne samo jamiroquaijskega disco funka, ampak tudi baladnega in že skoraj gramatikovskega popa, bluesa in duba. Po svoje mu težko rečemo pravi album, saj ne doseže niti polurne dolžine, hkrati pa bi še zmeraj zlahka pogrešali posnetek ali dva ali tri. In po svoje je osvežujoče, da Chaka ni posnela še enega ortodoksnega pop funk projekta, hkrati pa je odklon ne preveč strukturiran kiks-miks. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Sleaford Mods: Eton Alive

    Dvojec Sleaford Mods, najmočnejši glasbeni glas britanskega delavskega razreda, je na četrti plošči še vedno jezen, oster ter izjemno duhovit in zbadljiv. Po dvanajstih letih delovanja še ni jasno, kako sta avtorja s tako specifičnim, surovim in zafrkantskim pristopom svojemu ustvarjanju zagotovila komercialni preboj. To ostaja uganka tudi z izdajo nove plošče, na kateri njun slog ostaja diametralno nasprotje trendi glasbe. Zavidanja vredna baza zvestih (pretežno britanskih) oboževalcev se verjetno zlahka poistoveti z ogorčenostjo nad političnimi in družbenimi razmerami v Združenem kraljestvu, ki ga Sleaford Mods – namesto z neposredno kritiko – spljuva v anekdotah o vsakdanjem življenju na deževnem otočju. Več

  • Borka  |  foto: Sebastijan Iskra

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Mirna horda

    Za glasbenike, ki so največje uspešnice izdali že pred časom, recimo na repu osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let, velja, da v sedanjosti, ali sodobnosti, le redko ponudijo koncertne vrhunce svojih dolgoletnih podvigov in glasbenih ovinkarjenj. Eden teh redkih trenutkov se je zgodil leta 2012 na Jazz festivalu Ljubljana v Križankah, ko je svojo vrnitev po šestnajstih letih založniške odsotnosti promovirala Neneh Cherry, švedska krotilka in upogibalka raziskovalnih robov – tako neodvisne scene kot popa. Takrat nas je odpihnila v navezi z izvrstno skandinavsko skupino organiziranega hrupa, punk jazz zasedbe The Thing. Cherryjeva bi sicer v domačiji v precej bolj banalnem kontekstu morala nastopiti že leta 2005, a je na rajanje ob smučarskem prazniku pokala Vitranc takrat zaradi bolezni ni bilo. Tokrat je njen obisk ljubljanske mestne katedrale muzike pomenil dvoje, tako predstavitev njenega zadnjega, lanskega albuma Broken Politics kot tudi predkoncert letošnjega festivala Druga godba. Peti album Cherryjeve je zvočno nežen, melodičen, naplasten, počasen in matričast izdelek. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Mala gospodična Dolittle

    Tu imate deklico ( jasno, osamljeno outsiderko), ki je skriti talent: lahko se pogovarja z živalmi. Ups! Lažje razumete, zakaj si njeni starši ne želijo, da bi nastopila v šovu Nemčija ima talent. To ni ravno “talent”, ki bi ga hoteli oglaševati. A tudi če bi ga – tale nemški otroški film, prežet z legolandsko sladkobo, naivnostjo in nelogičnostjo, se namreč dogaja v svetu, v katerem skupni inteligenčni kvocient človeštva znaša 33, zato ne preseneča, da deklico motijo recimo ugrabitve v živalskem vrtu, ne moti pa je obstoj samega živalskega vrta. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Instant družina

    Če nič drugega, je tale film boljši od naslova. Kar pa ni težko – naslov je res poceni, četudi po malem ironičen, kajti poanta filma je ravno nasprotna: pot dodružine je dolga. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Popolna kopija

    Če ste videli Transcendenco, v kateri Johnny Depp, genij digitalne revolucije, svojo ženo in prijatelja prepriča, da njegovo zavest – po njegovi smrti, se razume – “naloži” v računalnik, potem ste videli tudi Popolno kopijo, v kateri Johnnyja Deppa nadomešča Keanu Reeves, alias Will Foster, genij futuristične high-tech korporacije, specializirane za transplantacijo človeške zavesti v robotska telesa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    O ljudeh in vaseh

    Če ste videli Hladnikovo klasiko Ubij me nežno, potem se gotovo spomnite, kako je Duša Počkaj plesala v disku – v dokueseju O ljudeh in vaseh pa v disku pleše Agnès Varda. Še starejša, pri skoraj devetdesetih. A ta disko je le ena izmed uvodnih lokacij, na kateri se s slovitim francoskim uličnim umetnikom in fotomuralistom, imenovanem JR (in znanem po muralih navadnih ljudi na Panthéonu, favelah Ria ipd.), ne srečata. “Naključje je bilo vedno moj najboljši asistent,” dahne Agnès Varda, filmska legenda, kraljica novega vala, ki je prvi film – La Pointe Courte – režirala že davnega leta 1955 in ki jo je bilo vedno lepo videti: v šestdesetih, ko je briljirala s filmi Cléo od petih do sedmih, Sreča in Kreature, v sedemdesetih, ko je slavila ženski boj (Ena poje, druga ne), Kubo (Poklon Kubancem) in male trgovce svoje ulice (Daguerréotypes), v osemdesetih, ko je s filmom Brez strehe in zakona osvojila Benetke, v devetdesetih, ko je – v Jacquotu iz Nantesa – biografirala svojega pokojnega moža, velikega režiserja Jacquesa Demyja, avtorja Cherburških dežnikov, in zdaj, v novem stoletju, ko njeni filmi – Paberkovalci in jaz, Agnèsine obale, Cinévardaphoto, Agnès od tu do tam, Agnès by Varda – izgledajo tako vitalno in urgentno, kot da je tudi sama šla s časom in doživela prenovo, magari reboot. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Izbrisana

    Nosečnicam se v filmih – če pomislim le na Rosemaryjinega otroka, Demonsko seme, Muho, Znotraj, Lačna srca, Mater!, Grace ali Tully – dogajajo strašne reči. Teror, mutacije, body-horror, satanizem, kanibalizem. Reči, ki ti res spremenijo življenje. Kot da ni že sama nosečnost dovolj strašljiva. Takšna nosečnica je leta 1992 tudi 36-letna Ana Ivanović (Judita Franković), Slovenka, rojena v Kragujevcu: ko pride v porodnišnico, da bi rodila, jo namreč obvestijo, da je sploh nimajo v sistemu. Ima zdravstveno izkaznico, a njenih podatkov v računalniku ni. In ker je ni v sistemu, je niti v porodno sobo ne morejo spustiti. Vsaj tako pravijo. Negotovost se strdi v tesnobo, ta pa v napetost, ki jo sprosti porod, a le za hip ali dva – ni vas v nobeni evidenci, ne najdemo vas, ji povejo. Vaš otrok sicer obstaja, vi pa ne! Več

  • Bernard Nežmah

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Alberto Manguel: Z Borgesom

    Biografski esej skozi spominjanje. Ko je argentinski pisatelj pisal, da literaturo ustvari šele bralec, je oznanjeval avtorjevo smrt, toda po več kot 30 letih je kultni pisec spet oživel. Ne le skozi prevod Alberta Manguela, še bolj prek svoje slepote. Za življenja je namreč ustvaril serijo srečnežev, ki se lahko hvalijo, kako so mu hodili na dom prebirat čtivo. In s čim si je dal postreči? S špansko, nemško, francosko in angleško književnostjo, kajpak v izvirnikih. Mladi Manguel ga je sicer vozil tudi v kino, kjer je užival ob starih filmih, ki jih je nekoč videl. Starec seveda ni bil le poslušalec, vseskozi je fasciniral z opažanjem idej in s pripombami, obenem pa šokiral bralce s spominom, ko je začete stavke često sam nadaljeval. Dal si je prebirati vse, izvzemši časopise. Torej mož, ki je živel, ne da bi sledil množičnim medijem. Si je danes moč predstavljati koga, ki si ustvari polno življenje, ne da bi ga krojile dnevne informacije in reklame? In ki je hkrati vir idej, domislic in preigravanja literarnih žanrov? Nekoč je v angleški cerkvici recitiral očenaš v stari angleščini – da bi malo presenetil Boga. Užival je v pogovorih, kar je nadgradil z navado, da je na večerjah jedel najenostavnejše jedi – beli riž in testenine, da bi ga uživanje ob hrani ne odvračalo od pogovora. Ustvarjal si je bivanje po svojem načrtu in bil prost smernic industrije prostega časa. Privoščil si je pikrost do bodočih nobelovcev, ki so se mu prišli poklonit, na knjižnih policah ni imel svojih knjig. Gojil je nedopustno strpnost do nasprotnih strani: rokoval se je z diktatorjem Pinochetom in hkrati podpisal peticijo za izginule v njegovi diktaturi. Ljubezen je odkrival le v literaturi, a hkrati prijateljeval s pisateljem Bioyem, ki se je strastno posvečal ženskam, potem pa sta z vso radovednostjo izmenjavala izkušnje. Več

  • Matej Bogataj

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Thomas Hardy: Nepomemben

    V romanih Hardyjeve viktorijanske predhodnice Jane Austen si protagonistke na vse pretege, torej precej pritegnjeno, prizadevajo za poroko – in se zraven v maniri trubadurjev trudijo, da bi pred Ljubezen postavile Razum, Dolžnost, Čast in čim več podobnih ovir. Pri Hardyju, pol stoletja kasneje, se ovire neverjetno razmnožijo, predvsem pa postane poroka vir vsega zla. Ne le kot ekonomska pogodba z veliko možnosti za mahinacije – zadeve dobivajo obrise zle Usode (zato je Jude iz naslova izvirnika, Jude the Obscure, ’obskuren’, preklet in zavržen) in maličijo in krivijo vse vpletene. Več

  • Marjan Horvat

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura

    Kaj nam umetnost, ustvarjena v »neuvrščenih« državah, govori o današnjem času?

    Resda je gibanje neuvrščenih, čeprav se ponaša s 120 državami članicami, danes le kurioziteta v svetovni politiki, toda v obdobju hladnovojne blokovske delitve je imelo pomembno vlogo pri iskanju drugačnega političnega ustroja sveta. Njegovi snovalci – egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, Ganec Kwame Nkrumah, predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito – so na srečanjih v indijskem Bandungu in nato na Brionih in v Kairu, torej še pred formalno ustanovitvijo na konferenci v Beogradu leta 1961, gibanje opredelili kot združenje držav, ki zavračajo vključitev v vojaška pakta ZDA in Sovjetske zveze in se zavzemajo za mirno reševanje sporov med državami, zlasti pa – ker je bila večina članic iz Afrike, Azije in Južne Amerike – so zavezane boju proti imperializmu in kolonializmu ter zagovarjanju drugačne svetovne gospodarske ureditve. Več

  • Izak Košir

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Ballet National de Marseille in ICK Amsterdam, Cankarjev dom

    Kreativni dvojec na čelu baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam Emio Greco in Pieter C. Scholten se po dveh letih vrača v Ljubljano. In to v velikem slogu, saj bo svetovna premiera plesnega diptiha Pojavitev | Izginotje prav v Cankarjevem domu. Diptih Kindertotenlieder je navdihnil cikel pesmi Friedricha Rückerta (posvetil jih je svojim preminulim otrokom), ki jih je glasbil Gustav Mahler. Več

  • Izak Košir

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Pust me na Matter, Klub K4

    Z nedavno izdanega Troglava se bodo v najglasnejšo ljubljansko klet prav na pustni torek spustili fantje iz skupine Matter, ki so jih organizatorji označili za »najbolj nesramne kurente domače scene«. Od zadnjega nastopa na Kersnikovi so izdali dva albuma, pojačali auto-tune, publiko in avtohtone dovtipe. Na pustnem koncertu ste lahko namaškarani v meduze, šamane ali pa v mame. Če vam to ne ustreza, lahko pusta hrusta iščete v kakšnem drugem klubu, rajanj ne bo manjkalo, vodnik po njih pa boste našli na naši spletni strani www.mladina.si. Več

  • Izak Košir

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Moliere: Tartuffe, Mestno gledališče ljubljansko

    Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, grabežljivec, pohlepnež, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec in še bi lahko naštevali, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta. Nova uprizoritev bo izvedena v režiji Tina Grabnarja, v njej pa bodo nastopili Matej Puc, Jure Henigman, Matej Zemljič, Jernej Gašperin, Jana Zupančič, Lena Hribar, Mojca Funkl in Bernarda Oman. Več

  • Stanka Prodnik

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  TV

    Slavkova velika vrnitev

    Velik talent je vedno obsojen na očitke tisočerih, je kritike, ki posmrtno letijo na modnega kreatorja Karla Lagerfelda, v novi oddaji Zadnja beseda komentirala Polona Vetrih. Verjetno bi temu prikimal tudi upokojeni voditelj Odmevov Slavko Bobovnik – če je mogoče soditi po njegovem zadovoljstvu, ker so njegovo delo kritizirali desni, levi in stroka. Slavko še niti ni dobro odšel, pa se že vrača: vodil bo kviz Milijonar, ki ga obuja Planet TV. Slavkova karizma je bila vedno ravno v tem, da tako očitno verjame vase in v svoje delo, v svoje kremenito vztrajanje pri zahtevanju odgovora, pri čemer ni možnosti, da je vprašanje tisto, ki je napačno. In sedaj, v penziji, bo končno dobil primeren format. Vprašanja v Milijonarju so kratka in jasna, možni odgovori še krajši in le eden je pravilen. Kot da je bil njegov dolgoletni prispevek novinarstvu le vaja za njegovo resnično kariero. Več

  • Saša Eržen

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Detektor prebave

    Plini, ki nastajajo v debelem črevesju, so znak, da katere od sestavin hrane ne presnavljamo najbolje oziroma smo nanjo preobčutljivi. A ugotavljanje, kaj nam povzroča težave, je lahko zamudno, zapleteno in pogosto neuspešno. Z novim žepnim pripomočkom, imenovanim aire, ki ga proizvaja irsko zagonsko podjetje Foodmarble, pa lahko po vsakem obroku konstatiramo, kateri hrani se je drugič bolje izogniti, ker je kriva za napihnjenost, krče v trebuhu, vetrove ter slabo počutje. Kadar telo neke sestavine ne more ustrezno prebaviti, hrana namreč obleži v debelem črevesju, kjer bakterije, ki pripomorejo k njenemu razkroju, proizvajajo različne pline, med njimi tudi vodik. Prav slednjega v izdihu meri aire. Sestavljata ga ustnik – tega je mogoče sneti in umiti – s senzorjem in baterija, ki se polni prek USB-priključka ter naj bi zdržala do nekaj dni. Uporaba je enostavna: vdihnemo, tri sekunde zadržimo dih in nato pet sekund izdihujemo v ustnik detektorja, ki se prek tehnologije bluetooth poveže z aplikacijo na pametnem telefonu, ta pa nam z analizo izdiha pokaže, ali nam hrana ustreza ali ne. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Ulice

    Veronika

    Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    Metka Zver, oblikovalka lesa

    Rodila se je nekega majskega dne leta 1969 in odraščala v šišenskem bloku s starejšo in mlajšo sestro, potem pa v hiši v Sneberjah, skoraj na vasi. Na bežigrajski gimnaziji jo je Jiṙi Bezlaj navdušil za umetnost. Ker na akademijo ni bila sprejeta, se je vpisala na umetnostno zgodovino. Že po dveh tednih je vedela, da je to zanjo prava stvar. Fakulteto je dokončala na porodniški, potem pa je bilo treba preživeti. Več

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2019  |  Kultura

    Pustni vodič po klubskih dogodkih

    V Channel Zero prihaja legenda čikaške klubske scene Traxman, ki se mu bodo na odru pridružili še Bakto, SunnySun in Terranigma. V Cvetličarni bosta na pustni ediciji serije Old Kitchen nastopili techno legendi Cristian Varela in Marko Nastić, v Gala hali pa bosta v okviru serialke Zeleno sonce specialka: Pustna slovenska popevka vrtela Udo Brenner in Funkenstein. Več

  • Damjana Kolar

    28. 2. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje 

    Tokrat priporočamo premiero predstave Mazohistka po romanu Katje Perat in v režiji Nejca Gazvode, gostovanje Nacionalnega baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam z diptihom Pojavitev / Izginotje, avdiovizualno instalacijo Emila Memona z naslovom Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories,premiera Molièrove komedije Tartuffe v režiji Tina Grabnarja, projekcijo Eisensteinove neme mojstrovine Oklepnica Potemkin z glasbeno spremljavo avstrijskega dvojca Innode. Več