• Jaša Bužinel 

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Nitz: Little Pointers EP

    Dolgoletni sopotnik domače glasbene scene, producent, DJ in promotor, ki ga poznamo tudi po vlogi programskega vodje kluba K4, je v zadnjem času glasbo večinoma izdajal na različnih kompilacijah in spletnih platformah. Nitz se zdaj vrača s kratkometražcem za mlado ptujsko založbo Origin, ki je prvo od doslej šestih izdaj predstavila minulega novembra. Little Pointers prinaša šest meditativnih elektro štiklov z vplivi breakbeata in housa v tradiciji veteranov à la Gerard Hanson, Aleksi Perälä in Carl Finlow. Na prvi posluh minimalistični aranžmaji so zasnovani okoli finih ritmičnih iger in sintovskih mikro modulacij, ki v pesmih ustvarjajo samosvoje gruve, primerne ne le za introspektivni ples, ampak tudi za trenutke klubske evforije. Več

  • Borka

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Norah Jones: Pick Me Up Off the Floor

    Ameriški baladni pop je razpet med nasproti stoječa si pola. Na eni strani je hip, skrivnostna, zasanjana, zvočno bolj raziskovalna in baročna Lana Del Ray, na drugi produkcijsko bolj tradicionalna, konstantna, zmerna, umirjena in nevsiljiva Norah Jones. Njeni albumi se razlikujejo v odtenkih in tako je tudi tokrat. Pick Me Up Off the Floor je intimen in topel skupek klavirskih balad, pri katerih intenzivnost nežno stopiclja med popolno zračnostjo in rahlim pišem. Lahko povsem funkcionira kot nemoteča glasba za ozadje, a pod površjem se skriva marsikaj: avtoričin izjemni občutek za songwriting, dodelana besedila in aranžmajska umetelnost. Za manj drzne uporabnike prijazne plati soula, jazza in popa. Kotiček gotovosti. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Sébastien Tellier: Domesticated

    Retrofuturistični romantik Sébastien Tellier, ki je Francijo leta 2008 zastopal na pesmi Evrovizije, se z novo ploščo vrača po šestletnem diskografskem zatišju. Poniknil je, ker se je udomačil, kot namigne že z naslovom plošče: posvetil se je družinskemu življenju, prav to pa je bilo temeljni navdih za album Domesticated, ki je pravzaprav oda vsakdanjim domačim opravilom. Eterične synthpop balade in diskoidne epopeje, posvečene pometanju, sesanju, pomivanju posode in pripravi popečenih kruhkov, težko jemljemo resno, a Tellierovo delo od nekdaj spremlja dobra mera norčavosti, ki se s prefinjenimi synth kompozicijami, čutno baladnostjo in pretanjenimi disko gruvi tudi tokrat prepleta v izjemno svež kontrapunkt. Več

  • Jaša Bužinel

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Neil Young: Homegrown

    Neil Young je verjetno eden bolj ikoničnih obrazov fotrovskega rocka iz druge polovice šestdesetih in prve polovice sedemdesetih let. Ironija zgodovine je želela, da je v ameriškem rocku južnjaški melos z žametnim tenorjem, odkritosrčnimi besedili in kombinacijo kitare ter orglic populariziral prav ta Kanadčan z znamenitimi zalizki. Zmagoslavna serija solističnih plošč, ki se je leta 1968 začela s prvencem, naslovljenim po avtorju, temu pa so sledile klasike kot After the Gold Rush (1970) in Harvest (1972), mu je zagotovila mesto v panteonu legend enega od bolj mitologiziranih obdobij v ameriški popkulturni zgodovini. Tudi kasneje je Young skrbno gojil podobo romantičnega upornika, še najuspešneje z epohalnim hitom Rockin’ in the Free World, ki je izšel v dneh po padcu Berlinskega zidu. Pred nekaj leti pa je zašel celo v polje spletnega pretakanja glasbe, zagnal platformo Pono ter jo kmalu zaprl. Kljub finančnemu polomu je bil med prvimi, ki so ponudili možnost poslušanja glasbe najboljše mogoče kakovosti, kar še danes ne velja za večino platform. Pri njem se je verjetno zgledoval Tidal, primerljive storitve pa prav zdaj pripravljajo Bezosova multikorporacija in nekateri manjši akterji. Več

  • Vesna Teržan

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    40 let skupine Laibach: Rekapitulacija 2020

    Študentsko naselje je bilo pogreznjeno v zimski večer, mularija je hitela proti bloku številka 4. Na koncu dolgega kletnega hodnika, v zakajenem prostoru z nizkim stropom, kjer je redno potekal program diska FV, so se člani skupine Laibach pripravljali na svoj prvi ljubljanski koncert. Na steni je bila obešena bela tkanina, na njej odtisnjen znak – v sredini črn enakokraki križ, ki ga je krožno obdajal napis Laibach Kunst. Člani benda so postavljali mikrofone, bobne in poleg kitare še nekaj lastnoročno narejenih glasbil in aparatur. Radovednost me je pognala bliže in prav, ko sem začela opazovati dogajanje, sta vame udarila silovit hrup in kakofonija zvokov. Industrijski rock je pokazal vso svojo moč. Po nekaj sekundah sem začutila, kako mi vibrirajo notranji organi, telo je ječalo, morala sem se umakniti nekaj korakov nazaj, da so me zaščitila telesa tam nagnetenih tovarišev in tovarišic. Telo ni pozabilo teh industrijskih zvokov, sicer pa je spomin varljiv. Da je ta januarski koncert leta 1982 zabeležila oblast, pričajo tudi stari časopisni članki. Več

  • Izak Košir

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozicija v (o)risu, DobraVaga

    Ob četrti obletnici galerije DobraVaga je 15 v Sloveniji delujočih umetnic in umetnikov orisalo in v tehniki riso print zabeležilo eno ali več izhodišč, povezanih z izrazom pozicija. Besedo »pozicija« so izbrali za vsebinsko izhodišče v času začetnih ukrepov in spremenjenih okoliščin ob pandemiji novega koronavirusa, ki na novo oblikujejo naša stališča. V sedanjih razmerah smo začeli več zahajati v naravo, kolesariti na protestih, razmišljati o lastni potrošnji za določene dobrine, doživeli smo izpraznjena središča mest, se družili še bolj kot prej na družabnih omrežjih in videoklicih, morda doživeli osamljenost, spoznali potrebo po dotiku, delali v novih okoliščinah ali ostali brez projektov, razmišljali o alternativnih oblikah kulturnih dogodkov in jih razvijali. Razstava uprizarja nove razmere, ki nam ponujajo drugo perspektivo in izhodišča za prihodnost ter nas ženejo k odkrivanju alternativ. Izraz »pozicija« pa se pomensko obenem lahko naslanja tudi na sestavo vizualnega dela, na pozicije in likovno strukturo podob, kompozicijo in razporeditev elementov, ki tvorijo zgodbo/vsebino. Umetniki in umetnice: Jure Brglez, Tjaša Cizej, Jaka Juhant, Simon Kocjančič, Tatjana Kotnik, Gašper Kunšič, Lo Milo, Sai Pan, Iza Pavlina, Tereza Prepadnik, Lucija Rosc, Žiga Roš, Helena Tahir, Jaka Vatovec in Tadej Vaukman. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV

    Nacionalna mitologija

    V torek je nacionalka predvajala eno iz niza pogovornih oddaj pod krovnim imenom Slovenija 30. V tokratni, ki jo je vodila in uredila Rosvita Pesek, so sodelovali štirje tako imenovani osamosvojitelji: Lojze Peterle, Rajko Pirnat, Jelko Kacin in Dimitrij Rupel. Že prvo vprašanje je namerilo točno tja, kamor smo v zadnjih mesecih večkrat merili – v deklarativno podobnost med časom osamosvojitve in časom epidemije covid-19. Ob tem si gostje niso bili enotni, koliko podobnosti je bilo med obema preizkušnjama za narod, je pa bilo zanimivo, na kar je opozoril Jelko Kacin, da se tako pred tridesetimi leti kot danes »opozicija ne znajde najbolje«. Več

  • Saša Eržen

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Hudo

    Sestavljiva slamica

    Sestavljanje napeljave iz plastičnih slamic je priljubljena otroška igra. Verjetno je prav ta navdihnila podjetje Prezzybox, ki na spletu ponuja izvirne izdelke in predvsem darila, da so pred leti ustvarili sestavljivo slamico. Komplet sestavlja enaindvajset delov, od tega štirinajst različno dolgih prozornih cevčic in sedem povezovalnih členov, na las podobnih tistim pri vodovodni napeljavi. Posamezne dele lahko kombinirate, kakor vam drago, zato je mogoče sestavljeno slamico obračati in zvijati po mili volji. Z njeno pomočjo lahko v službi na skrivaj pijete pijačo sodelavcev, na zabavi srkate iz več kozarcev naenkrat, lahko pa tudi dva oddaljena posameznika hkrati pijeta eno pijačo. Z nekaj paketki lahko ustvarite pravi miniaturni cevovod do kozarca. Bolj ko je napeljava razvejena, večji poteg je potreben, da pridemo do pijače. In čeprav so plastične slamice zaradi svojega prispevka k onesnaževanju ter objestni uporabi naravnih virov padle v nemilost, dotična ni namenjena le za enkratno uporabo; deluje dovolj robustno, da jo lahko sestavljamo ter skoznjo pijemo znova in znova. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Ulice

    Natalia

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

    Ajda Smrekar, igralka, ki prek svojih vlog preizprašuje sebe

    Dan po izidu te številke Mladine, 27. junija, bo v Mestnem gledališču ljubljanskem premiera drame Koščki svetlobe britanskega dramatika Simona Longmana, v kateri Ajda Smrekar igra Jess, zgovornejšo, impulzivnejšo polovico sestrskega para. Sestri se po dvanajstih letih, ki sta jih preživeli vsaka na svojem koncu, spet srečata v deževni noči in poskušata nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. Koščki svetlobe so tankočuten oris kompleksnega, bolečega sestrskega odnosa – povsem drugačnega, kot ga ima Smrekarjeva s svojo osem let mlajšo sestro ali deset let mlajšim bratom, s katerima se kljub razliki v letih zelo dobro razume. Tudi v predstavi igra starejšo sestro, a tokrat je starejša le za leto dni. Več