• Vanja Pirc

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    »Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

    Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

  • Jaša Bužinel

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Ammar 808: Global Control/Invisible Invasion

    Svetovno priznana ljubljanska založba raznorodnih glasb sveta streže z navdahnjeno izdajo na presečišču tradicije in avantgarde. Drugi album tunizijskega glasbenika, ki je nastal na terenu v indijski zvezni državi Tamil Nadu, prinaša amalgam magrebskih ritmičnih sinkop, aktualnih klubskih trendov, zvokov tradicionalnih indijskih glasbil, psihedeličnih elektronskih zvočnih barv ter glasov lokalnih pevcev in pevk. Elektrificirane afriške poliritmije, ki so jih v zadnjih letih popularizirali Deena Abdelwahed, 3Phaz in varovanci ugandske založbe Nyege Nyege Tapes, se prepletajo z melosom bendov à la Tamikrest in Tinariwen ter Greenwoodovega projekta Junun. Dinamično in samosvoje. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Etceteral: Ama-gi

    Prvenec dvojca Etceteral – oziroma trojca, če dodamo močno in stalno vizualno komponento –, ki vneto vijuga po presečiščih jazzovskega gruva, postrockovske intenzivnosti in elektronskih raziskovanj in med njimi, potrjuje raznovrstnost in raznoličnost domačih neinstitucionaliziranih (ob)jazzovskih praks. Ama-gi, neprekinjeno brbotanje saksofona, bobnov in sintetizatorjev, najbolj prepriča v delih, ki so jedrnati in kompaktni. V delih, kjer so melodične teme izčiščene in kjer je v ospredju dinamična igra med hudo prepletenimi ritmi in saksofonskimi sunki. Plošček, ki na trenutke v spomin prikliče početje opaznejših britanskih sodobnikov in ki mu edinstvena frenetična napetost popušča v nekaj pretirano razvlečenih delih. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    AG Cook: Apple

    Britanski producent AG Cook, ki deluje tudi kot šef ekscentrične založbe PC Music, je v samoizolaciji milo rečeno hiperproduktiven. Prejšnji mesec je izdal svoj prvi album, ki na sedmih ploščkih ponuja kar 49 skladb, te dni pa je izšla plošča, ki jo je sam označil za svoj drugi prvenec. Ker je ta izdelek veliko bolj strnjen od predhodnika – na njem je zgolj deset skladb –, bi bilo pričakovati, da bo tudi bolj koherenten, a je prav tako eklektičen, zato je v njem težko prepoznati rdečo nit. Plošča najbolj prepriča, ko AG Cook predstavlja svojevrstno vizijo klubske glasbe jutrišnjega dne, v kateri se izživlja z dih jemajočimi producentskimi veščinami, ko pa zaplava v ironično osladnost baladnega popa, se spotika ob lastne težnje po duhovičenju. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    SAULT: UNTITLED (Rise)

    Četrti album skrivnostnega kolektiva prihaja le tri mesece po tretjem, oba pa zavzemata eksplicitno, a precej nevsakdanjo pozo uporniške muzike iz obdobja družbenih gibanj po umoru Georgea Floyda. UNTITLED (Black is) in UNTITLED (Rise) poslušamo kot dvojni projekt, ki je usklajen in uglašen z gibanjem Black Lives Matter, le da tega nikoli ne skandira na prvo žogo. Kar pa ne pomeni, da sploh ne skandira. Več

  • Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Erich Fromm: Beg pred svobodo

    Odgovor je šokanten: ko se je moderni človek dokopal do svobode, se je v njej počutil tako osamljenega in obupanega, da se ji je odpovedal in se kot avtomat predal skupnosti in novi vrhovni avtoriteti. Še bolj nadaljevanje, da se to lahko zgodi v katerikoli družbi, tudi v antifašistični. Njegove interpretacije sicer niso preživele, a s svojimi koncepti je vseeno zadel bit potrošniške družbe. Človek misli, čuti in hoče, kar meni, da bi moral misliti, čutiti in hoteti glede na večinsko mnenje. Preprosto: vse poteze so prilagajanje, iz njega skorajda ne pridejo več prvinski vzgibi. Pristnemu razmišljanju zoperstavlja psevdorazmišljanje: pri prvem sam spremenljivke poveže v sklepanje, pri drugem povzema poglede avtoritet, ki jih potem predstavlja kot svoje. Več

  • Matej Bogataj

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Evelyn Waugh: Ekskluziva

    Ko lokalnega oziroma podeželskega dopisnika pokličejo v centralo, se najprej zgrozi ob ugotovitvi, da ga mislijo poslati v državo na severovzhodu Afrike, saj je prepričan, da je to zaradi njegove nekoliko sporne teze o prezimovanju čopastega ponirka. A ko izve, da mu bodo plačali vozovnico, in to v obe smeri, je preprosto navdušen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Novi mutanti

    Tole nadaljevanje serije o Možeh X, ki je očitno hotelo sprožiti svojo podserijo, se začne z ognjemetom – vse leti v zrak. Z ljudmi vred. Nekaj zunajzemeljskega ali pa nadzemeljskega je napadlo ameriško staroselsko skupnost. Dani Moonstar (Blu Hunt), staroselska najstnica, se zbudi v podeželskem sanatoriju, kjer ji dr. Dr. Reyes (Alicia Braga) dahne: »Le ti si preživela strašno tragedijo.« Dani se zgrozi. Še bolj se zgrozi, ko ji doktorica pove, da je »mutantka« in da bo morala odkriti svojo »pravo naravo«, a da ni sama. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Grenlandija: Poslednje zatočišče

    Malopridne sile spet napadejo in spet je vse odvisno od Gerarda Butlerja, le da tokrat ne napadejo Bele hiše, temveč Florido, Ameriko in svet. Še huje: globalni apokaliptični napadalec je brezoseben – kot virus. A ni virus, temveč komet. Njegovi »delčki« že gazijo človeštvo. Svet postaja ground zero, pa so rekli, da ga bo komet – pravijo mu Clarke – zgrešil. Jebeš znanost! Toda Butlerja, alias Johna Garrityja, inženirja, ne tajnega agenta, vendarle pokliče Bela hiša – izbran je bil, da ga z ostalimi srečnimi izbranci, z ostalimi »preživelimi«, evakuirajo in pošljejo na varno. Sami dobro veste, kam – prebrali ste naslov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    The Devil All the Time

    Film The Devil All the Time, ki si ga lahko ogledate na Netflixu, je videti tako, kot da je posnet po virtuoznem romanu Cormaca McCarthyja. Neogotski je – ruralen, zatohel, morbiden, krvav. Dogaja se v petdesetih in šestdesetih letih v dveh apalačijskih vukojebinah, polnih domačijskih, »avtentičnih« moških, ki se imajo za pridigarje. Willarda Russella (Bill Skarsgård) je to, da je v vojni – na Pacifiku – videl, kako so Japonci ameriškega vojaka pribili na križ, prelevilo v fundamentalista, njegov sin Arvin (Tom Holland) podeduje ta mentalni format, v mesto pride nov pridigar (Robert Pattinson), ultimativni šarlatan, še ekstremnejše »pridige« prakticira Roy Laferty (Harry Melling), sel »božjega gneva«, serijska morilca (Riley Keough & Jason Clarke), ki prežita na štoparje in druge »turiste«, pa sta prav tako neke vrste Božja sla. Vsi prežijo na grešnike in grešnice. Vsi so v večnem boju s Hudičem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Mladi Ahmed

    »Pravi musliman se ne rokuje z žensko,« pravi Ahmed (Idir Ben Addi), »pravi musliman« iz malega belgijskega mesta. Sestri teži, ker se oblači po zahodno, prijateljem, ker navijajo sekularno glasbo, materi pa, ker pije alkohol. Star je šele 13 let, a pravi, da ni otrok. Šola ga ne zanima, doma hoče govoriti arabsko, ne bere stripov, temveč Koran. Ahmed je v puberteti, razvojni fazi, v kateri otroci mutirajo – nekaterim mutira glas, njemu mutira ideologija. Brata Dardenne, ki sta posnela Mladega Ahmeda (in še prej Otroka, Sina in Rosetto), diskretno – hladno, naturalistično – opazujeta, kako se Ahmed radikalizira, kako se torej spreminja v islamskega fundamentalista, paranoidnega džihadista, malega mučenika (in antisemita), ki je svojo vero voljan podpreti z nasiljem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Milost

    »Ostala je le še revščina,« dahne Yakoub Daoud (Roschdy Zem), šef policije v Roubaixu, socialno razdejanem in posušenem francoskem mestu na belgijski meji, »najrevnejšem francoskem mestu« – 45 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine. Ogromno je brezposelnih. Ljudje bežijo. Tudi Daoudova družina se je raje vrnila v Alžirijo, kjer je bolje kot tu. V Roubaixu, rojstnem kraju Arnauda Desplechina, mestu duhov, nekoč cvetočem industrijskem mestu, ki so ga neoliberalne politike, globalizacija ter selitev tekstilnih tovarn in delovnih mest na Kitajsko prelevile v distopično puščavo, ni več mogoče živeti. Kjer je bilo nekoč življenje, je zdaj smrt. Daoud – stoičen, hladnokrven, zenovsko razumevajoč, sočuten – to še najbolje ve: kriminal je že davno preglasil ekonomijo, zato je na policijski postaji živahno. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Boj še ni končan

    Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

  • Izak Košir

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Arjan Pregl: Otroške slike, Galerija Tobačna, Ljubljana

    V četrtek, dan pred izidom Mladine, se je odprla razstava slikarja Arjana Pregla, kjer so na ogled njegova najnovejša dela. Slednja so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah sta umetnikov način iskanja odgovorov na žgoča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe, tovrstne introspekcije pa so konstitutivni del umetniškega razvoja. Preglova slikarska praksa je sicer precej povezana z njegovimi mnogoterimi aktivnostmi v kulturnem in širšem družbenem miljeju. Več

  • Stanka Prodnik

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    Ja, brez medijev bi bili ljudje še bolj zmedeni

    V preteklem tednu smo zabeležili poziv prve covid strokovnjakinje vlade, Bojane Beović, da je v boju zelo pomembna vloga medijev. Lahko se le strinjamo z njo, a morda bi bilo dobro, da to razloži svojemu prijatelju in dolgoletnemu strankarskemu tovarišu Janezu Janši, ki medije ves čas napada in jih poskuša uničiti, samo zato, ker nepristransko opravljajo svoje delo. Ali pa tudi ne – ker pač ne bi zaleglo. Več

  • Saša Eržen

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Nenamerna poezija

    Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Ulice

    Severin

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret

    Čao Portorož, bend, ki svežino išče v naivnosti

    Ustanovni člani benda, ki je sčasoma postal Čao Portorož, kot ga poznamo danes, so dobri prijatelji že od petega razreda osnovne šole. Gregor Andolšek, Anže Petrič in Aljoša Cetinski so se med seboj uigrali že v daljnih devetdesetih, ko so v srednješolskih letih pod imenom Fikus preigravali grunge, dobrih petnajst let pozneje pa jih je ponovno zasrbelo, da bi poprijeli za kitare. Andolšek se spominja: »Ko smo prišli v trideseta leta, je med našimi vrstniki to, da imaš bend, postajalo že nekoliko retro, pravzaprav skoraj passé. Nas tri pa je še vedno združevala močna potreba po igranju.« Med popivanjem v zdaj že ugasli kavarni Bikofe, nekdanjem središču hipsterske Ljubljane, je to potrebo z njimi delil tudi Ivian Kan Mujezinović. »V tistem času je ob srečevanju s frendi iz mladosti pogosto prihajalo do obujanja spominov na zlata leta, ko si igral s tem in onim bendom ali si bil na tem in tistem koncertu. A zakaj bi ostalo zgolj pri idealiziranju preteklosti?« se vpraša Andolšek. In si suvereno odgovori: »Jebeš nostalgijo, gremo špilat!« Več

  • Damjana Kolar

    24. 9. 2020  |  Kultura

    Premiera tedna: Nova rasa

    V Mali drami bo 25. in 26. septembra ob 20.00 krstna uprozoritev satirične drame Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, ki skozi zgodovinski kontekst opozarja na aktualne polemike ponovnih vzponov fašizma, rasizma, šovinizma in ksenofobije ter se sprašuje, ali tudi danes obstaja strah pred "izrojeno umetnostjo". Več