Politika

Vlada nad manjšine

Bo vlada Italijanom, Madžarom in Romom vzela volilno pravico?

Peter Petrovčič  |  Mladina 7  |  17. 2. 2012

Janševa vlada hiti, pa ne z napovedanim varčevanjem in ukrepi za konsolidacijo javnih financ ali spodbujanje gospodarske rasti. Pač pa s kadrovskimi menjavami. Jasno je že, da bo generalni sekretar vlade isti kot v času prve Janševe vlade, Božo Predalič. Oziroma dr. Božo Predalič. Doktoriral je pred kratkim, in sicer na temo problematike dvojne volilne pravice narodnih manjšin v Sloveniji. Glede na to, da je Predalič, tako kot njegov strankarski šef, iz Grosupljega, je jasno, od kod izvira temeljna ideja njegove disertacije. Iz dvojne volilne pravice, ki jo imajo v 20 slovenskih občinah, tudi v Grosupljem, Romi.

A iz doktorske disertacije izhaja še nekaj. Leta 1996 je dr. Janez Drnovšek vlado sestavil ob pomoči 43 „levih“ poslancev, Cirila Pucka in dveh manjšinskih poslancev, tudi sedanjega predstavnika italijanske manjšine Roberta Battellija. Ne gre pozabiti, da je dve leti pred tem „pomladna opcija“ na ustavno sodišče vložila pobudo za ustavno presojo dvojne volilne pravice. Točneje, vložil jo je odvetnik desne provenience Danijel Starman, a so ga ustavni sodniki zavrnili. V takratni sestavi je bil ustavni sodnik tudi dr. Lovro Šturm, pozneje mentor Predaliču pri omenjeni doktorski nalogi. Ko je bil ustavni sodnik, je glasoval proti predlogu, da se dvojna volilna pravica manjšin spozna za neustavno.

Zamisel desnice, ki je spodbijala ustavnost dvojne volilne pravice, je takrat bila, da naj bi pripadniki manjšin volili zgolj svojega predstavnika ali pa zgolj stranke. Če pa že morajo imeti dvojno volilno pravico, naj predstavnika manjšin v državnem zboru nimata polne glasovalne pravice. Zakaj sta se manjšinca po naslednjih volitvah odločila za Drnovška, ni težko ugotoviti.

Zdaj torej dvojni volilni pravici nasprotuje generalni sekretar nove vlade, ki v svoji doktorski disertaciji izraža upanje, da bo ta ponovno začela strokovno razpravo, ki jo je z odločitvijo pred leti zajezilo ustavno sodišče. Ob tem bi se, poleg grosupeljskih in drugih slovenskih Romov, morali zamisliti tudi v italijanski in madžarski narodni skupnosti. Prav tako bi se morala zamisliti predstavnika obeh skupnosti v državnem zboru Roberto Battelli in Laszlo Göncz, ki sta to vlado podprla. Kako bosta glasovala, ko bo na dnevnem redu to vprašanje? Bosta šla morda korak dlje in se začela spraševati o smiselnosti podpore politični opciji, ki želi zmanjševati že pridobljene posebne manjšinske pravice manjšinama, ki ju zastopata?