MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Žaljenje po evropsko in po slovensko

    Poljski evropski poslanec Janusz Korwin-Mikke, ki je prejšnji teden dejal, da je prav, da so ženske plačane manj kot moški, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne kot moški«, bo za svoje besede kaznovan. Zasegli mu bodo dnevnice za trideset dni (9210 evrov), deset dni se ne bo smel udeleževati parlamentarnih dejavnosti in leto dni ne bo smel zastopati parlamenta. Čeprav je kazen med najvišjimi izrečenimi, poslanca, ki je bil v preteklosti zaradi svojih izjav kaznovan že večkrat, ne bo utišala. Temu niti ni namenjena. Bo pa v prihodnje morda včasih razmislil, preden bo kaj izrekel, drugi poslanci »brez dlake na jeziku« pa tudi. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Dr. Andraž Teršek, ustavnik

    V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS

    Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Najprej Slovenci, potem begunci

    Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani … Več

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2017  |  Politika

    Predsednik Pahor lahko odstopi

    Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Politika

    Zakaj ima policist Facebook?

    Več kot leto dni je že, odkar sta se policijska sindikata z vlado pogajala za boljše plače in predvsem boljše delovne razmere policistov. Jedro Sindikata policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič, se je tedaj odločilo okrepiti pritisk na vlado s (prometno) zasedo zoper enega izmed vladnih pogajalcev, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zato so (tudi Petrovič) izgubili službo v policiji. Zgodba danes, ko Petrovič toži policijo, ker meni, da je bil po krivici odpuščen, nič manj ne spominja na vice o »pametnih« policistih, kot je takrat. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

    Protitujska zakonodaja je tudi protislovenska

    »Niti nacionalna zakonodaja, niti mednarodni akti, niti evropsko pravo niso prilagojeni situaciji, s katero se sedaj soočamo, torej masovnim migracijam,« je po vladni potrditvi zakona o tujcih, s katerim bo v Sloveniji mogoče prepovedati vlaganje prošenj za azil, na nacionalni televiziji povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic je po njenem mnenju preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Čeprav je nova ministričina »evropska« retorika volilnemu telesu verjetno všečna, povečevanje represije v imenu varnosti pa ima za marsikoga pomirjujoč učinek, je resnica ravno nasprotna. Prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, je glavna grožnja evropskemu načinu življenja. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

    8 dni / teden

    Najbolj znan evropski terorist, Norvežan Anders Breivik, ki se je pred leti lotil obrambe svoje dežele pred muslimani in drugimi Neevropejci tako, da je v strelskem pohodu ubil 77 ljudi, je zmagal na sodišču. Državo je tožil, ker naj bi prestajanje kazni v samici kršilo njegove človekove pravice. Norveško sodišče mu je pritrdilo z besedami, da »je prepoved nehumanega in ponižujočega ravnanja osnovna pravica v demokratični družbi. In to velja absolutno, tudi za zaprte teroriste in morilce.« Država bo Breiviku morala plačati sodne stroške in mu omogočiti humanejše prestajanje kazni, v tožbi pa je zahteval tudi, da mu mora omogočati stike z drugimi desničarskimi ekstremisti, česar pa državi ne bo treba storiti. Sporočilo norveškega sodišča je lepo in bi se ob njem lahko zamislili – človekove pravice veljajo za vse ljudi enako, tudi za zapornike, za teroriste, za morilce. In potemtakem verjetno tudi za begunce? Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Policijska država

    O policiji se je letos prvič veliko govorilo, ko so policisti pripravili zasedo ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, enemu izmed državnih pogajalcev v času policijske stavke. Kljub temu da so zlorabili pooblastila, je bilo nadaljevanje zgodbe o policijskih pooblastilih presenetljivo. Politika je namreč policiji podelila številne nove pristojnosti in prisilna sredstva, o katerih si dolga leta še sanjati niso drznili. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Osamosvojitvena vojna

    Bitka za prestiž, kdo je osamosvojitelj in kdo ne, kdo je pravi in kdo ne, ne pojenja. Z leti se stopnjuje. Pred petimi leti je bilo recimo ustanovljeno alternativno, Janševo združenje »pravih« osamosvojiteljev. In čeprav je od osamosvojitve preteklo že 25 let, se bitka za prestiž prenaša na naslednje generacije. Več