Igor Mekina

 |  Ekonomija

Merklova po po Hitlerjevih stopinjah?

Nekdanji nemški zunanji minister je prepričan, da nemška kanclerka Angela Merkel ponavlja napako, ki sta jo storila Wilhelm II in Adolf Hitler

Komentarji v nemškem tisku so bili različni, toda večina analitikov se je strinjala, da je Fischer odprl pravo temo.

Komentarji v nemškem tisku so bili različni, toda večina analitikov se je strinjala, da je Fischer odprl pravo temo.
© Arhiv Mladine

Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je precej ostro napadel sedanjo nemško kanclerko Angelo Merkel. V svojem avtorskem članku je Merklovo posredno primerjal s cesarjem Wilhelmom II in celo s Hitlerjem, ne da bi slednja sicer eksplicitno sicer imenoval. Prispodoba sicer ni povsem originalna – v Grčiji se je namreč v zadnjem času pojavilo veliko grafičnih upodobitev ali demonstrantov, ki Merklovo prikazujejo v družbi s Hitlerjem ali pa asocirajo na njeno povezavo z nacizmom.

Fischer nemškega cesarja in Hitlerja sicer ni neposredno imenoval, vendar je članek napisan dovolj jasno, da so vsi razumeli, kam je meril. »Nemčija je v dvajsetem stoletju kar dvakrat uničila samo sebe – in evropsko ureditev. Šele veliko let pozneje je prepričala Zahod, da se je iz zgodovinskih lekcij nekaj naučila. Samo na ta način – ki je najočitnejši v njenem sprejetju evropskega projekta – si je Nemčija pridobila soglasje za svojo ponovno združitev. Zato bi bilo tragično in hkrati ironično, če bi ponovno združena Nemčija z miroljubnimi sredstvi in najboljšimi nameni še tretjič povzročila propad evropske ureditve,« je v članku, ki je bil najprej objavljen v časniku Suddeutche Zeitung zapisal Fischer, ki je več kot 20 let vodil nemške Zelene.

Še več, po njegovem mnenju je nemška politika stiskanja pasu hudo napačna, Merklova pa je sama kriva za to, ker tvega 'uničenje Evrope', saj je dopustila, da je evropska finančna kriza postala eksistenčna kriza Evrope. Po oceni Fischerja nemška kanclerka požara ne gasi z vodo, pač pa z visoko eksplozivnim kerozinom, s čimer je Fischer mislil na varčevalne ukrepe, ki EU spreminjajo v 'varčevalno Unijo', Grčijo silijo v izstop iz evro območja in sprožajo propade bank in podjetij predvsem v Španiji, Italiji in Portugalski.

Fischer prav tako opozarja, da so zadeve v Evropi zelo resne ter kot pomembno poudarja presenetljivo dejstvo, da je celo britanski premier David Cameron pozval vlade držav evrskega območja, naj zberejo pogum in sklenejo fiskalno zvezo, s skupno proračunsko in davčno politiko ter skupnim jamstvom za javne dolgove. Cameron poleg tega poudarja, da je tesnejše politično povezovanje edini ukrep, s katerim bi lahko preprečili propad evra. Toda ker na žalost vodi evropsko gasilsko enoto »Nemčija oziroma njena poveljnica Angela Merkel«, je finančna kriza v slabih treh letih prerasla v krizo obstoja EU. »Če bo propadel evro, bo propadla Evropska unija, največje svetovno gospodarstvo. To pa bo sprožilo globalno gospodarsko krizo tolikšnih razsežnosti, kakršne večina zdaj živečih ljudi še ni izkusila. Evropa je na robu prepada in bo prav gotovo zgrmela v brezno, če Nemčija – in tudi Francija – ne bosta spremenili svoje sedanje usmeritve. Zdravilo Angele Merkel, ki deluje po načelu 'ubije zato, da zdravi', je v nasprotju z realnostjo – in demokracijo,« opozarja Fischer.

Za rešitev problemov bo »Francija bo morala privoliti v politično zvezo: skupno vlado s skupnim parlamentarnim nadzorom za celotno evrsko območje«, Nemčija pa »se bo morala odločiti za fiskalno unijo«, kar v končni fazi pomeni poroštvo za preživetje evrskega območja z nemško gospodarsko močjo in sredstvi. Tako bi Evropska centralna banka neomejeno kupovala vladne obveznice držav v krizi, z evropskimi obveznicami bi evropeizirali vse državne dolgove in uvedli programe rasti, s katerimi bi preprečili depresijo evrskega območja in pospešili njegovo okrevanje. »Nemci se morajo zdaj vprašati, ali so, ker so imeli največ koristi od evropske integracije, pripravljeni za vse to plačati določeno ceno – ali pa bodo raje pustili, da vse skupaj propade,« piše nekdanji nemški zunanji minister.

Komentarji v nemškem tisku so bili različni, toda večina analitikov se je strinjala, da je Fischer odprl pravo temo. »Tudi Fischer seveda ve, da si Merklova želi kaj drugega in ne uničenja Evrope«, piše nemška izdaja Wall Street Journala.  »Sicer pa je Merklova dovolj pogosto dejala da 'če propade evro, potem propade Evropa'. Toda zelo veliko politikov, komentatorjev, intelektualcev in ekonomistov meni, da recepti Merklove za rešitev krize evro območja ne bodo dovolj, ali pa bodo celo nevarni. Merklova sicer ni tako izolirana, kot trdi Fischer, toda po izvolitvi Françoisa Hollanda za francoskega predsednika je bolj osamljena kot prej.

Zavezništvo zoper Merklovo in Bundesbanko se razteza od Francije do južne Evrope, vse do anglosaksonskih ekspertov. Fischer je spisal v Nemčiji zelo bran in navajan komentar in s tem svojim starim partijskim kolegom znova pokazal, kako se dela. Kljub temu, da Merklovi priznava 'najboljše namene', se je neposredni primerjavi z Adolfom in Willhemom izognil samo za las in kljub temu uporabil argument, ki vsakemu nemškemu predsedniku vlade zmeraj povzroča trpljenje – zgodovino, piše v nemški izdaji Wall Street Journala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.