MLADINA Trgovina
  • Vasja Jager

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Sedem milijard miloščine

    »Pokadil se je beli dim,« je prvega maja grški finančni minister Evklid Cakalotos novinarjem zmagoslavno oznanil sprejem načelnega dogovora z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB). Več

  • Staš Zgonik

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Umazana Magna

    Na gospodarskem ministrstvu si te dni grizejo nohte v pričakovanju 20. maja. Datum je namreč ključen za uspeh njihovega paradnega projekta – investicije kanadske korporacije Magna v nov industrijski obrat: lakirnico za avtomobilske karoserije pri Mariboru. Če se do 20. maja nihče ne prijavi za status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pri Agenciji za okolje, bodo namreč z vsemi potrebnimi dovoljenji lahko ulovili prvi julij, ki so si ga kot rok za začetek gradnje postavili pri Magni. Če se v postopek vključi kateri od »ekoteroristov«, kot jih je poimenoval minister Zdravko Počivalšek, pa se utegne postopek bistveno zavleči. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

    Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica. Več

  • Borut Mekina

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Ekonomska samostojnost za telebane

    Leta 2012 smo iz Hrvaške uvozili 119 ton klobas in njim podobnih suhomesnih izdelkov. Po odprtju meja, ob vstopu Hrvaške v EU julija 2013, se je uvoz klobas iz Hrvaške povzpel na 145 ton letno. Leta 2015 smo iz Hrvaške uvozili 475 ton klobas. Lani, kažejo najnovejši podatki statističnega urada, pa že 757 ton. Na šestkratni skok uvoza klobas in suhih izdelkov iz Hrvaške v zgolj štirih letih je sicer vplival padec administrativne meje, a zares visok skok teh statistik sovpada s trenutkom, ko smo Mercator prodali Agrokorju. Eno najpomembnejših podjetij znotraj koncerna Agrokor je namreč največji hrvaški proizvajalec mesnih proizvodov PIK Vrbovec. Zaradi česar v Agrokorju njihovo prodajo po svoji trgovinski mreži spodbujajo. Tako deluje trgovina. Kdor kupi trgovino, kupi trg. In to življenjsko najpomembnejši segment trga. Več

  • Borut Mekina

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Goljufanje s pomočjo države

    Litostroj Jeklo svojim zaposlenim že več let ne plačuje socialnih prispevkov, ne za zdravstveno in ne za pokojninsko zavarovanje. Informacijo o tem neverjetnem primeru je prvi že decembra lani za RTV Slovenija omenil Zlatko Hernčič, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) iz Ljubljane, zdaj pa so jo za nas potrdili tudi zaposleni v Litostroju, delavci in direktor Litostroja Miroslav Gnamuš. Prav tako so neplačevanje priznali in očitno tudi dovoljevali v slabi banki (DUTB), ki je največji lastnik podjetja, in na Finančni upravi (Furs), ki sicer zdaj zaradi tega zahteva stečaj. Več

  • Izak Košir

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Izsiljevanje naročnikov

    »Bi vam bilo všeč, če bi lahko kruh kupili le v kompletu s krompirjem in pašteto?« se sprašuje Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki opozarja, da je breme dodatnega plačila televizijskih programov zdaj izključno na ramenih potrošnikov, slednji pa so se znašli pred zoprno dilemo. Več

  • Staš Zgonik

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Plin za izvoz

    Več kot pet let je minilo, odkar je britanska družba Ascent Resources v dveh novih, več kot tri kilometre globokih vrtinah na območju Petišovcev naletela na pomembne zaloge zemeljskega plina, pa do danes še niti kubični meter tega ni prišel do končnih uporabnikov. Že leta 2015 ji je Agencija za okolje izdala okoljevarstveno dovoljenje za postavitev obrata za prečiščevanje zemeljskega plina, nujno potrebnega, če bi želela plin pošiljati v slovensko plinovodno omrežje. A po pritožbi okoljevarstvenikov ga je zaradi postopkovnih napak razveljavilo upravno sodišče in zadevo vrnilo v vnovično odločanje agenciji. Ta je morala po novem najprej ugotoviti, ali je pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za plinsko rafinerijo treba opraviti presojo vplivov na okolje. Oktobra lani je sklenila, da to ni potrebno. Sledila je pritožba. Več

  • Darja Kocbek

    23. 1. 2017  |  Ekonomija

    Rasna diskriminacija ameriških velebank pri kreditiranju

    Za globo 55 milijonov dolarjev se je poravnala ameriška velebanka JP Morgan Chase na podlagi tožbe, ker je 53 tisoč temnopoltim in komitentom latinskoameriškega porekla zaračunavala višje obresti za hipotekarne kredite kot belcem ob enaki boniteti. Med letoma 2006 in 2009 je temnopoltim za hipotekarni kredit v višini 191,100 dolarjev zaračunala za 1.126 več obresti kot belopoltim kreditojemalcem z enako boniteto, latinskoameriškim pa za kredit v višini 236.800 dolarjev za 968 dolarjev več. Poravnave še ni potrdil sodnik. Več

  • Klemen Košak

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Motiv za delo brez prihodnosti

    Ni vsak primeren za nočno delo v novomeški tovarni avtomobilov Revoz. Mora biti višji od 165 centimetrov, ker manjši ne sežejo dovolj visoko, da bi lahko sestavljali avtomobile, ki se peljejo po tekočem traku. Imeti mora zadostno fizično kondicijo, ki se preverja na zdravniškem pregledu, ter ročne spretnosti, ki se preverjajo na testu spretnosti gibov v učilnici. Predvsem pa mora biti dovolj motiviran. Več