MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

4. 7. 2012  |  Ekonomija

Slovenija pa je postala kandidatka za pomoč, Finci napovedujejo veto

Janez Janša in Janez Šušteršič

Janez Janša in Janez Šušteršič
© Borut Krajnc

Da bi Slovenija lahko bila šesta država z evrom, ki bi morala zaprositi za mednarodno pomoč, sta najprej objavila britanski Financial Times in ameriška agencija Bloomberg. Na podlagi poročila slednje nemški Spiegel v spletni izdaji navaja, da Slovenija zaradi problemov z bankami med izvedenci velja za »Španijo Srednje Evrope«. Pojasnilo evropske komisije, da iz Slovenije ni dobila nobenega zahtevka, več pa ne more komentirati, vidi kot možnost, da bi komisija neformalno slovenski vladi že utegnila predložiti, naj za to pomoč zaprosi. Slovenija namreč kot majhna članica enako kot Ciper ne more povzročiti omembe vredne zaostritve evrske krize, piše Christian Teevs.

Po njegovih besedah na finančnih trgih vlada prepričanje, da bo Slovenija najbrž morala zaprositi za pomoč, čeprav bi se morala kriza v evroobmočju dodatno zaostriti, da bi vlada bila prisiljena zaprositi za pomoč tako iz evropskega reševalnega sklada kot od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pravi William Jackson, ekonomist pri Capital Economics in London. Če bi vlada bila prisiljena zaprositi za takšno pomoč, bi to pomenilo, da bi v državo enako kot v Grčijo, Irsko, na Portugalsko in na Ciper prišla trojka evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF ter zahtevala ostre varčevalne ukrepe in reforme. Novinar Spiegla zaključuje, da Slovenija od tega koraka menda ni več prav zelo oddaljena.

Spomnil je, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami z evrom nizek javni dolg. Medtem ko javni dolg držav z evrom v povprečju znaša 88 odstotkov BDP, je slovenski javni dolg lani dosegel 47,3 odstotka BDP. A po letu 2008 se je bistveno povečal, saj je pred štirimi leti še znašal zgolj 22 odstotkov BDP. Dovoljena meja v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti je 60 odstotkov BDP. Lanski proračunski primanjkljaj v Sloveniji je znašal 6,4 odstotka BDP, dovoljena meja v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti pa je 3 odstotke BDP. Christian Teevs piše, da je sedanja vlada obljubila, da bo v prihodnjem letu proračunski primanjkljaj znižala na 2,9 odstotka BDP, da ji bo to uspelo, je po njegovi oceni »vsaj vprašljivo«.

Voditelji članic EU so predvsem na pritisk Italije in Španije na vrhu EU konec prejšnjega tedna sklenili omehčati pogoje za pridobitev pomoči iz stalnega evropskega reševalnega sklada EMS. Nekateri so to razlagali kot zmago predsednika italijanske vlade Maria Montija in predsednika španske vlade Mariana Rajoyja nad nemško kanclerko Angelo Merkel. Ta je sicer že takoj po vrhu izjavila, da se tisti, ki trdijo, da bo poslej mogoče dobiti evropsko pomoč »brez obveznosti«, motijo.

Da res ne bo tako preprosto, je postalo dokončno jasno ta teden, ko je finska vlada sporočila, da bo z vetom preprečila, da bi nov evropski reševalni sklad EMS lahko kupoval obveznice problematičnih držav, kot sta Španija in Italija. Predstavnik finske vlade je po poročanju nemškega Spiegla dejal, da je po mnenju Finske nakup teh obveznic neučinkovit način za stabiliziranje trgov. Za Finci so pomisleke izrazili tudi Nizozemci s sporočilom, da bodo odločali o vsakem primeru posebej.

V skladu s pogodbo o EMS bodo predstavniki držav članic o nakupu obveznic problematičnih držav odločali s soglasjem, kar pomeni, da imajo vse članice možnost veta. To pa še ne pomeni, da nakupa ne bo mogoče izvesti, kajti če Evropska centralna banka (ECB) in evropska komisija ocenita, da gre za nujni problem, zadostuje 85-odstotna večina glasov držav članic. To pa ne bo nič pomagalo, če se bo za veto odločila Nemčija. Njen glas v EMS velja namreč 27 odstotkov.

EMS bo nadomestil začasni reševalni sklad EFSF, ko bo pogodbo o njegovi ustanovitvi ratificiralo dovolj držav, da bo pokritih 90 odstotkov zajamčenega kapitala. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti. V Bruslju še zmeraj vztrajajo, da bo v skladu z načrtom lahko začel delovati v ponedeljek, 9. julija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.