Peter Petrovčič

 |  Mladina 46  |  Politika

Vse za cerkev

Osnutek novega zakona o verski svobodi pričakovano ohranja monopolni položaj katoliške cerkve

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres ima morda težave z ugledom cerkve, a na srečo mu ob strani stoji oblast

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres ima morda težave z ugledom cerkve, a na srečo mu ob strani stoji oblast
© Borut Krajnc

Zakon o verski svobodi je potreben sprememb, tako so že poleti 2010 rekli ustavni sodniki. Po nekaj neuspešnih poskusih levice bo zdaj poskusila desnica. Predlog sprememb je temu primeren. Je seznam katoliških želja oziroma samo ene želje, da se ob upoštevanju odločbe ustavnega sodišča na tem področju ohrani status quo.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pravijo, da je predlog zakona v medresorskem usklajevanju in nekatere rešitve še niso dokončne, zato jih ne želijo komentirati. Pa poglejmo, za kakšne rešitve gre. Ker je ustavno sodišče dejalo, da duhovniki ne smejo biti zaposleni v vojski, bolnišnicah in zaporih, se uvaja rešitev, ki onemogoča zaposlovanje, a ohranja plačevanje teh duhovnikov iz proračuna. Bistvena predlagana zakonska novost je način ugotavljanja števila pripadnikov posamezne verske skupnosti. V resnici seveda ni novost, saj čeprav je ustavno sodišče že večkrat dejalo, da se podatki iz splošnega popisa ne smejo uporabljati za druge namene, ohranja veljavno ureditev.

Rešitev iz zakona, ki so ga v uradu za verske skupnosti napisali v času Aleša Guliča, je pozabljena. Njen smisel je bil v ažurnosti in upoštevanju dejanskih razmerij med velikostjo verskih skupnosti. Ta bi določili na podlagi števila ljudi, ki bi pol odstotka od dohodnine, s katerim lahko prosto razpolagajo, namenili posamezni verski skupnosti. S tem bi vsako leto sproti imeli realne podatke o velikosti posamezne verske skupnosti, na podlagi teh pa bi se delil proračunski kolač zanje. Pač, za denar gre. A zakon ni bil sprejet, ker je vlada prej padla.

Predlog zakona sedanje vlade predvideva, da bi ali upoštevali podatke iz zadnjega popisa, ki je vseboval podatek o številu vernikov, ali pa jih ugotavljali z »raziskavami javnega mnenja«. Prva rešitev bi pomenila, da bi katoliška cerkev tudi v prihodnje obdržala delež sredstev na ravni tistega iz leta 2002. Upad števila vernikov ne bi imel nobenega vpliva. Kratko bi potegnile druge verske skupnosti, katerih število podpornikov raste. Tudi možnost, da bi proračunski denar med verske skupnosti delili na podlagi javnomnenjskih anket, je krivična do vseh verskih skupnosti, razen velikih. Zaradi neprimerljivo manjšega vzorca od tistega pri popisu jih raziskave ne bi niti zaznale. Tako bi izpadle srednje velike verske skupnosti, ki imajo malo več kot tisoč članov in so po zakonu upravičene do proračunskega financiranja vsaj enega verskega delavca. Še huje bi bilo z manjšimi verskimi skupnosti z 20 člani, kolikor jih zakon postavlja kot minimalni pogoj za registracijo. Katoliška cerkev bi vsekakor obdržala velik delež proračunskih sredstev, kakršen ji glede na dejansko število vernikov že nekaj časa ne pripada več.

Kaj pomeni nova ločitev cerkve od države, lepo ponazarja primer Gorenakovega ministrstva. V ponedeljek je policijski duhovnik Janez Novak blagoslovil nove policijske prostore v Matejevi stavbi na Litostrojski cesti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.