Rusija največji kupec zlata na svetu

Rusija vztrajno kupuje zlato, evropske države pa so v zadnjih letih zlato večinoma prodajale

»Čim več zlata je v državi, tem več bo država imela suverenosti v primeru nesreč z dolarjem, evrom, funtom ali katerokoli drugo rezervno valuto.« S temi besedami je poslanec Jevgenij Fjedorov iz največje ruske stranke Enotne Rusije v pogovoru za Bloomberg nedavno povedal to, kar je že nekaj časa očitno uradna politika Ruske federacije – kupovanje zlata na svetovnem trgu. Rusija namreč ni postala samo največji proizvajalec nafte na svetu, pač pa je v zadnjih letih postala tudi največji kupec zlata.

Nakupi zlata imajo očitno več namenov – po eni strani se tako krepi rusko gospodarstvo, ki je z 'zlato podlago' veliko bolj odporno na različne udarce gospodarsko krizo, hkrati pa se z nakupi zlata slabi podlaga ostalih valut, predvsem dolarja, ki zato, ker služi kot sredstvo za trgovanje med različnimi državami ZDA omogoča bistveno večjo moč oziroma položaj, ko dejansko ves svet 'kreditira' najmočnejšo državo na svetu. Po podatkih IMF-a je Centralna banka Rusije v zadnjih desetih letih kupila 570 ton zlata, kar za trikrat presega težo znamenitega Kipa Svobode v New Yorku. Ta vsota za eno četrtino presega tudi vsoto, ki jo je Kitajska investirala v svoje nakupe zlata.

Tudi Kitajska v zadnjem času vse bolj pogosto kupuje zlato, vendar zaradi povezanosti svojega gospodarstva z ameriškim še vedno kupuje tudi ameriške državne obveznice. Da so nakupi zlata v tem trenutku prava odločitev, kaže tudi podatek, da se je cena zlata od trenutka prihoda Vladimirja Putina na oblast pa do danes povečala za 400 odstotkov. Še leta 2005 je bila unča zlata 495 dolarjev, rezerve Rusije pa so v tem trenutku obsegale 387 ton zlata.

Sedaj je cena zlata okoli 1665 dolarjev za funtov unčo. Samo lani je cena zlata zrasla za okoli 7 odstotkov na letni ravni in to že 12 leto zapovrstjo. V Bloombergu ocenjujejo, da bo cena zlata nadaljevala z rastjo in do konca leta dosegla 1825 dolarjev za unčo. Takšna 'zlata strategija' Putina se razlikuje od politike drugih držav. Gordon Brown, nekdanji finančni minister (in kasneje premier po Tonyu Blairu), je med leti 1999 in 2002 na primer prodal okoli 400 ton zlata oziroma 60 odstotkov zlatih rezerv Velike Britanije, v času, ko je bila cena na desetletnem minimumu. Samo ta odločitev je britanske davkoplačevalce stala na milijarde funtov.

Do svetovne ekonomske krize so banke sicer praviloma prodajale zlato in to okoli 400 do 500 milijonov ton letno. Švica je prodala okoli 877 ton zlata, Francija 589 ton, Španija, Nizozemska in Portugalska pa so prodale po 200 tona zlata. Sedaj pa so centralne banke spremenile v kupce zlata in pokupijo okoli 450 milijonov ton zlata letno. Kljub temu je Rusija po rezervah zlata na osmem mestu, največ zlata pa imajo še zmeraj ZDA – 8134 ton. Za njimi je na drugem mestu Nemčija z 3391 tonami, za njo pa je na tretjem mestu mednarodni monetarni sklad (IMF) z 2814 tonami.

Slovenija ima samo tri tone zlata, Hrvaška pa jih skoraj nima, ker je vse prodala že pred 11 leti. To v svojem zadnjem poročilu ugotavlja neprofitno združenje Svetovni svet za zlato (World Gold Council) iz Londona, ki piše zlatih rezervah držav v krizi. Po podatkih WGC-ja ima Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki v svoji bilanci vodi tudi zlate rezerve, nekaj več kot tri tone zlatih zalog (3,17), ki jih hrani v trezorju v tujini. Vredne naj bi bile okoli 140 milijonov evrov.