MLADINA Trgovina

Tjaša Zajc

12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Družba  |  Intervju

Andrej Lukšič: "V navezavi z uporniškimi, antikapitalističnimi gibanji, delavci, kmeti, skratka vsemi, želimo najti alternative."

Izredni profesor na Fakulteti za družbene vede in član organizacijskega odbora Svobodne univerze

© Igor Škafar

Kaj je Svobodna univerza, v okviru katere bodo prihodnji teden na fakultetah Univerze v Ljubljani potekali različni dogodki?

Temeljna ideja Svobodne univerze je odpreti univerzo kot institucijo in uporabiti njene zmogljivosti za spoprijemanje s političnimi, življenjskimi, razvojnimi in drugimi družbenimi vprašanji. Univerza tako ne bo razumljena kot zaprt slonokoščeni stolp, ampak kot vsej javnosti dostopen prostor. Nekatere razprave se bodo nanašale na stroko posameznih fakultet, druge na sistemska in organizacijska vprašanja vseh javnih fakultet. Poudarili bomo tudi vprašanja, ki v strokovnih krogih ležijo na obrobju, in vprašanja, ki so se postavila na protestih – denimo vprašanje elektronske demokracije, varstva voda ...

Vsaka fakulteta bo pripravila svoje dejavnosti. Koliko je torej trenutno sodelovanja med njimi?

Zasnova Svobodne univerze se je decembra izoblikovala med delavci, študenti, profesorji in raziskovalci. Prvotna zamisel je vključevala sodelovanje vseh javnih univerz v Sloveniji, a je nazadnje sklep o organiziranju sprejel le senat ljubljanske univerze. Fakultetam pa je bilo prepuščeno, kaj bodo znotraj tega pripravile.

Na mizi je veliko vprašanj. Poleg težav s financiranjem fakultet niso zanemarljivi niti notranji boji: med fakultetami, med rednimi profesorji in asistenti, ki so v izrazito slabšem in negotovem položaju …

Notranja demokratizacija univerze je ena izmed pomembnih tem. Oblikovanje politik univerze do pomlajevanja in vključevanja mlajših kolegov v pedagoški proces je treba spremeniti, saj so tu stvari zastale. Ta struktura je pod največjim pritiskom ob zapiranju finančnih pip, kar je dolgoročno gledano zelo sporno.

Na Univerzi v Mariboru so morali profesorji pred kratkim podpisati izjavo, da bodo delali tudi, če dodatne obremenitve ne bodo takoj plačane. Kako gledate na takšne pritiske?

To je vprašanje za sindikat. S tega vidika lahko rečem le, da se v Ljubljani sindikalistična pozicija različnih delavcev krepi. Na ljubljanski univerzi je nastal sindikat. Na naši fakulteti je univerzitetno sindikalistično gibanje v zadnjem letu doživelo ponovni razcvet, zbor delavcev je pripravil številne, nekatere tudi precej radikalne zahteve. Zelo kmalu smo predlagali odpoklic visokošolskega ministra v prejšnji vladi, nasprotovali smo politiki prejšnje vlade.

Kaj pričakujete od nove vlade?

Načeloma so projekti, ki jih pripravljamo, in zahteve, ki nastajajo, tudi na ministrovi mizi in pri njegovi ekipi. Kako se bodo nanje odzvali, še ne vemo natančno. Znotraj akademskega zbora se pojavljajo radikalne zahteve po financiranju in refinanciranju študija in že opravljenega dela profesorjev v času reforme.

Morda se kakšna zamisel utrne tudi prihodnji teden.

V navezavi z uporniškimi, antikapitalističnimi gibanji, delavci, kmeti, skratka vsemi, želimo najti alternative. Če nič drugega, pa bodo zamisli, ki so bile sedaj predstavljene samo v okviru sindikata, dobile podporo širše akademske skupnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.