MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika  Za naročnike

    Dr. Lev Centrih, sociolog in zgodovinar

    Dr. Lev Centrih (1979) velja za enega najboljših poznavalcev polpretekle zgodovine komunističnih in socialističnih idej, predvsem pa dogodkov, ki so sledili oktobrski revoluciji. Sodi v krog ljudi, iz katerega je prek Inštituta za delavske študije in stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) leta 2014 nastala koalicija Združena levica. In sodi v tisti tabor ljudi nekdanje IDS, ki se lani niso strinjali s preoblikovanjem Združene levice v stranko Levica. Zaposlen je na Inštitutu za civilizacijo in kulturo; nazadnje je ob stoti obletnici oktobrske revolucije prevedel kultno Leninovo delo, Država in revolucija. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  Za naročnike

    Goran Injac: Kritična misel tudi v Sloveniji peša

    Goran Injac se je takoj, ko je leta 2014 postal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, zavzel za preoblikovanje tega gledališča, znanega zlasti po predstavah, ki so v času Jugoslavije pritegnile veliko pozornosti, v eno izmed »bolj dinamičnih in najzanimivejših institucionalnih gledališč v regiji in širše«. Več

  • Volker Weidermann  |  foto: Profimedia

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Politika  Za naročnike

    Salman Rushdie: Ljudje, ki širijo lažne novice, resnična poročila imenujejo lažne novice

    Newyorški milijarder, poimenovan po lopovu iz stripa, postane predsednik – kako to, da novi roman Salmana Rushdieja Golden House deluje, kot bi se resničnost spremenila v literaturo in literatura v resničnost? Več

  • Intervju: Emmanuel Macron, francoski predsednik

    Emmanuel Macron o razkošju, kraljih in obveznem obglavljenju, ki jih je doletelo, Heglu, Evropi 21. stoletja, vlogi književnosti v svojem življenju, sitnih Francozih in neodgovornih medijih. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnoteženje s propagando

    Vzroke lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti. Populizem je postal »patološka normalnost«, kot bi rekel Cas Mudde; politične stranke demokracijo vse bolj razumejo le še kot marketinško kampanjo za samopromocijo. Več

  • Sebastian Kurz, bodoči avstrijski kancler

    Sploh ne. Vendar se zavedam velike odgovornosti. Pri meni se je v preteklih letih marsikaj zelo hitro spremenilo, vendar ne čez noč. Imam več kot šest let izkušenj v vladi. Odločitev za kandidaturo za najvišji položaj ni bila preprosta. Maja sem se odločil, da bom spremenil avstrijsko Ljudsko stranko in začel širše gibanje, moj cilj pa je bil, da bi to državo spremenil na bolje. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Klemen Ploštajner: Airbnb poglablja krizo dostopnosti stanovanj

    Nedavno je Slovensko sociološko društvo Klemnu Ploštajnerju podelilo priznanje sociološki up za dosedanje teoretsko in praktično delo. Mladenič, rojen leta 1990, je pokazal velik potencial že z diplomsko nalogo Pravica do mesta – od neoliberalizma k skupnosti na Fakulteti za družbene vede. V diplomskem delu je na podlagi teorije francoskega filozofa Henrija Lefebvra razvijal misli onkraj neoliberalne realnosti, onkraj državne regulacije, ki prek prisile tržnih mehanizmov in konkurenčnega boja proizvaja zgolj subjekte, podrejene podjetniški logiki. Mednje sodijo tudi mesta, ki so podrejena neoliberalnemu podjetniškemu modelu, po katerem je prostor predmet menjalne vrednosti in akumulacije kapitala. Iz teoretskih predpostavk izhaja Ploštajnerjeva družbena angažiranost; je član Zadrugatorja, zadružnega generatorja, ki si prizadeva za udejanjenje prvega projekta najemne stanovanjske zadruge pri nas. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Družba

    Miran Stanko, župan občine Krško

    V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

    Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Družba

    Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, podpredsednik Evropskega sveta waldorfskih šol

    Seveda ne. Kar se mene tiče, je objavljanje takšnih podatkov sporno. Vprašljivo je tudi, zakaj se pri tem posebej omenja samo naša šola. Več