Eni o drugih govorijo le pozitivno

Schäuble: Nemčija ne bo javno kritizirala Francije

Nemčija v javnosti ne bo kritizirala Francije in njene gospodarske politike, je danes poudaril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Kljub različnim stališčem Berlina in Pariza o nujnosti varčevanja oziroma spodbujanja gospodarske rasti Schäuble zagotavlja: "Resnično dobro sodelujemo." V razpravi na Evropskem forumu v Berlinu so nemškega finančnega ministra udeleženci vprašali, ali Nemčija izgublja potrpljenje s svojo veliko sosedo, ki namesto na strogo varčevanje stavi na spodbujanje gospodarstva. Schäuble je zagotovil, da javnih polemik na to temo ne bo. "Eni o drugih govorimo le pozitivno. Eni z drugimi pa govorimo odprto."

Nemški minister je poudaril, da bo s francoskim kolegom Pierrom Moscovicijem sodeloval v duhu medsebojnega zaupanja, vse dokler se ne konča njun mandat. Izrazil pa je še zavedanje, da je za Pariz obljuba izvedbe strukturnih reform v zameno za podaljšanje roka za ureditev javnih financ "težka" zaradi nenaklonjenega francoskega javnega mnenja. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je medtem na forumu nemško politiko posvaril pred predvolilnim bojem, v katerem bi glasove volivcev nabirali z napadi na problematične države območja z evrom. "Ta predvolilni boj se mora končati brez žalitev naših evropskih sosed," je poudaril. "Svarim pred kakršno koli obliko tipičnega nemškega vihanja nosu," je še dejal in dodal, da Nemčiji na dolgi rok ne bo šlo dobro, če bo šlo njenim partnericam slabo.

Razpravi o Franciji pa se je pridružila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je menila, da je "želja vsakega odgovornega nemškega politika", da drugo največje gospodarstvo v območju evra okrepi svojo konkurenčnost. "To je naš skupen cilj," je poudarila in dodala, da "nemško-francoski odnosi stojijo na zelo močnih temeljih". Merklova je zagotovila tudi, da ima s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom kljub razlikam v pogledih dejansko dober odnos. Nemška kanclerka pa ob tem nikakor ne pristaja na možnost, da bi EU zapustila Velika Britanija. "S tem se ne ukvarjam," je bila jasna, ko so jo vprašali o posledicah morebitnega izstopa. "Po mojem trdnem prepričanju sodimo skupaj - Velika Britanija in preostale evropske članice," je dejala.

Zavrnila je tudi morebitno izključitev Madžarske, ki se spopada z obtožbami o kršitvah človekovih pravic. Evropska komisija je po njenih besedah jasno povedala: če spremembe zakonov ali ustave niso v soglasju z evropskimi pogodbami, jih je potrebno oblikovati drugače. Madžarska je, kot spominja kanclerka, zagotovila, da kritike jemlje resno. Vse pa je potrebno storiti za to, da se državo zares pripelje nazaj na pravo pot, je dodala. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem napovedal, da se po dveletni recesiji v območju evra proti koncu leta obeta krepitev evropskega gospodarstva, za leto 2014 pa še dodaten konjunkturni zagon. Predsednik komisije je znova opozoril na nujnost sanacije državnih financ, strukturnih reform in investicij, s katerimi bi spodbujali rast. Gospodarska rast, financirana z zadolževanjem, pa ni vzdržna, je opozoril.

Barroso je izpostavil še prepričanje, da je eksistenčne krize evra konec. Dvomov o stabilnosti skupne valute po njegovem mnenju ni več. Ostajajo pa težave, kot sta visoka brezposelnost in recesija, je poudaril. Tudi luksemburški premier in nekdanji šef evroskupine Jean-Claude Juncker je menil, da je kriza v območju evra v zadnjem letu precej popustila. Pred srečanjem z Merklovo je Juncker dejal, da je stanje "manj dramatično" kot leto nazaj, a opozoril, da še ni vse mimo. Nadaljevati je treba z reformami, vključno z reformami bančnega sektorja, je poudaril. (STA, mm)