Drobiž za izbrisane?

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so spisali zakon o odškodninah za izbrisane

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so spisali zakon o povračilu škode izbrisanim, ki ga je pred slabim letom dni v sodbi zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Država je za zdaj očitno svoje opravila, ali bo zadovoljila želje izbrisanih in zahteve evropskega sodišča, pa bomo videli kmalu. Predlog zakona naj bi te dni v vpogled dobile civilno-družbene organizacije izbrisanih in nevladne organizacije s področja človekovih pravic. Finančne posledice za proračun po tem zakonu bodo dobrih 32 milijonov evrov. In sicer za izplačilo denarnih odškodnin »kot povračilo za celotno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je upravičencem nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in bodo odmerjene glede na trajanje obdobja izbrisa«.

Pri izračunu pa se bo upoštevalo »višino mesečno določene denarne odškodnine (30 eurov), potencialno število upravičencev in povprečni čas trajanja obdobja izbrisa«. Upravičeni do odškodnine pa bodo zgolj in samo izbrisani, ki so si doslej uspeli povrniti status stalnega prebivalca ali dobili državljanstvo Republike Slovenije. Tistih, ki so dolga leta neuspešno poskušali, zakon ne omenja, kar utegne zmotiti evropsko sodišče.

K temu znesku pa bo glede na besedilo zakona potrebno prišteti še »znesek odškodnin, povečanih zaradi povračila stroškov, ki so upravičencem v obdobju izbrisa v Republiki Sloveniji ali v tujini nastali zaradi zdravljenja ali izobraževanja v Republiki Sloveniji, katere so morali kriti sami«. Da uveljavljajo višji znesek denarne odškodnine iz teh razlogov, naj bi upravičencem omogočil zakon. O številkah za zdaj nič, saj »predlagatelj zakona ne razpolaga s podatki o morebitnem številu upravičencev, ki so sami plačali stroške zdravljenja ali šolnine in bodo uveljavljali višji znesek denarne odškodnine«, zato za zdaj, pravijo na notranjem ministrstvu, »ni mogoče oceniti višine sredstev, potrebnih za te namene«.

Kot pa je Virant povedal že včeraj Slovenija kasni, ker ji evropsko sodišče ni odobrilo podaljšanja roka za implementacijo sodbe in utegnejo posledično slediti nove tožbe in dodatni stroški za proračun.