Prihaja dolžniška kriza 2.0?

Kljub nekaterim vzpodbudnim novicam iz mednarodnih trgov analitiki predvidevajo nadaljevanje sedanje krize in morda celo izbruh nove - še hujše dolžniške krize. Cena delnic na evropskih borzah so po najnovejši odločitvi Evropske centralne banke (ECB), da obrestne mere še naprej ostanejo nizke in nespremenjene nekoliko zrasle. Podobno rast so doživele tudi delnice na azijskem trgu. Tudi iz Portugalske, kjer je odstop ministra dveh ministrov ogrozil portugalsko vlado prihajajo pozitivnejše novice, saj bo morda vlada vendarle obstala. Vse to so dobre novice za mednarodne trge. Toda kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je na pomolu morda že - nova dolžniška kriza.

Analitik Wolfgang Gerke tako na primer za Deutche Welle ocenjuje, da kriza ki traja že od leta 2008 še ni minila, pač pa je samo »pritajena zaradi velike količine denarja iz emisijskih bank in denarja iz rešilnih fondov. "Ni nikakršno presenečenje, da so trgi znova postali živčni in nimajo zaupanja v sprejete ukrepe. Zato dolžniška kriza še vedno traja,« ocenjuje analitik.

Krizno žarišče je še vedno Portugalska, kjer sta dva ministra, ki nista več želela sodelovati v vladni politiki varčevanja odstopila. Nove volitve in oblikovanje vlade bi zahtevalo čas, ki ga država nima. Mednarodni monetarni fond ocenjuje, da se bo državni dolg Portugalske naslednje leto vzpel na 140 odstotkov BDP-ja. Vendar so sedaj obrestne mere na portugalske obveznice že presegle osem odstotkov, zaradi česar ni več gotovo, da bo država leta 2014 sposobna sama odplačevati svoje dolgove. Potreben bo še en »rešilni paket« za Portugalsko. Podobno je v Grčiji, kjer »trojka« pravkar ocenjuje, ali je Grčija izpolnila pogoje za tretji sveženj pomoči. Grški dolg je kljub vsem ukrepom pomoči namreč znova dosegel 175 odstotkov BDP-ja. Cilj posojilodajalcev, da se do leta 2020 zmanjša na 110 odstotkov je videti vse manj realen. Zato je zelo verjetno nujen – nov odpis dolgov. To pa bi prizadelo tudi nemške davkoplačevalce, saj je medtem 80 odstotkov dolgov Grčije že preseljeno na račune javnega sektorja. To se – prav zato - zagotovo ne bo zgodilo pred nemškimi jesenskimi volitvami.

Mnogi menijo, da bi Grčija morala zapustiti območje evra in izvesti program prestrukturiranja gospodarstva. To si želi celo 67 odstotkov Ciprčanov, ki so prepričani, da bi država morala zapustiti območje evra. Državljani Cipra morajo namreč privarčevati 13 milijard evrov, da bi od »trojke« dobili paket v višini 10 milijard evrov posojila. Wolfgang Gerke meni, da je politika reševanja valute v veliki meri kriva za obupen položaj Cipra, Portugalske in Grčije. »Poskušalo se je z reševanjem bank. Rešeno je bilo veliko mednarodno bogastvo, vendar je breme sedaj preseljeno na pleča državljanov, čeprav so le-ti najmanj krivi za probleme,« ocenjuje Wolfgang Gerke.