Tlačanstvo 21. stoletja

Delavci na klic niso več izjema

Do sedaj je veljalo, da v Veliki Britaniji delavci na klic (zero-hours contracts) predstavljajo le majhen delež delovne sile. Sedaj vemo, da jih je okrog milijon in njihovo število še zmeraj narašča. To je tlačanstvo 21. stoletja, ki ga najdemo predvsem v sektorjih z nizkimi plačami. Pri tej obliki zaposlitve ima delodajalec zagotovljeno vso prožnost, delavec pa je popolnoma nezavarovan, nima pravice do dopusta, do plačane bolniške odsotnosti, do odpravnine, delodajalec mu sproti določa število delovnih ur in ga ob tem še ustrahuje.

Kolumnist Guardiana Seumas Milne nadalje piše, da te viktorijanske sheme zaposlovanja ne uporabljajo v glavnem majhna podjetja, prav tako ne prevladuje na področju sezonskih del. Uporabljajo jo znane družbe, kot so McDonald's, Boots, Amazon, Abercrombie & Fitch, Cineworld, the Tate Galleries and Buckingham Palace. V družbi Sports Direct, ki je največji trgovec s športno opremo v Veliki Britaniji, je kar 90 odstotkov od 23 tisoč zaposlenih delavcev na klic. Tisti, ki imajo redno zaposlitev, pa dobivajo nagrade v višini do 100 tisoč funtov.

Kultura delavcev na klic se naglo širi tudi v javnem sektorju. V zdravstvu že dela do 100 tisoč delavcev na klic, takšne pogodbe ima tudi večina negovalcev na domu, ta kultura se je že razširila tudi na kolidže in univerze, opozarja Seumas Milne. Po izbruhu krize leta 2008 se sistem ohlapnejšega zaposlovanja širi in poleg delavcev na klic vključuje tudi posojanje zaposlenih prek agencij, začasna dela, delo za krajši delovni čas. V Veliki Britaniji je skoraj polovica delovnih mest, ki so jih delodajalci odprli po letu 2008, začasnih, zaprli pa so pol milijona stalnih delovnih mest.

Namesto spodbude za okrevanje gospodarstva in zmanjšanje stopnje brezposelnosti je povečanje prožnosti trga dela prineslo tudi največje zmanjšanje realnih plač po letu 1870, saj so delodajalci po letu 2008 štiri od petih novih delovnih mest odprli v sektorjih z nizkimi plačami. Seumas Milne razlaga, da je jasno, da model kapitalizma, ki se je zlomil in zgorel pred petimi leti ter ga sedaj skušajo oživiti, ni zmožen zagotoviti varnih služb in polnih zaposlitev ali kar koli podobnega. Če bi bil neoliberalizem le teorija gospodarskega upravljanja, bi bil z lastno polomijo diskreditiran. Kar se zdaj dogaja, je opozorilo, da je tudi sistem družbene moči.