Po novem gospodarski ombudsman in znova socialna kapica?

Gospodarstveniki za davčno razbremenitev, nove reforme in sanacijo bank

Predstavniki delodajalskih organizacij v zahtevah Kisik za gospodarstvo vladi predlagajo ukrepe za davčno razbremenitev ter za zagon razvoja in konkurenčnosti, pa tudi izvedbo strukturnih reform in sanacijo bančnega sistema. Od vlade pričakujejo, da jih bo vključila v delovne skupine za pripravo konkretnih ukrepov, so sporočili iz GZS. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager vladi sporočajo, da so kakršnakoli nova davčna bremena za njih nesprejemljiva.

Po njihovem je treba začrtati pot zniževanja teh bremen. Na tem področju vladi predlagajo, da je treba namesto pridobivanja proračunskih sredstev z dvigovanjem davkov učinkovitejše in racionalnejše upravljati javni sektor s ciljem znižanja javnofinančnih odhodkov. Predlagajo, naj se določi zdajšnjo raven obdavčenja podjetij kot najvišjo možno efektivno davčno in trošarinsko obremenitev podjetja ter zastavi strategijo zniževanja davčnih bremen za gospodarstvo. Pri tem mora nepremičninski davek ohraniti enako stopnjo obdavčitve kot doslej, razen pri nepremičninah, ki doslej niso bile obdavčene ali so poslovno neaktivne.

Vlada naj napove "neizprosen" boj proti sivi ekonomiji z različnimi ukrepi. Redno in temeljito naj pobira davke in prispevke ter sproti meri učinke. Pri tem naj ugotavlja nedoslednosti med izkazanimi prihodki in premoženjskim stanjem posameznikov z obdavčitvijo kršiteljev, kar bi po njihovem imelo tako davčni kot psihološki pozitiven učinek. Za črnograditelje naj predpiše visoke kazni in postavi takse za legalizacijo črnih gradenj, kjer to ni v škodo okolju. Država naj preuredi in zniža okoljske dajatve ter trošarine na energente, ki so bili dvignjeni v letošnjem letu. Opozarjajo tudi na po njihovem prezrt instrument socialne kapice. Po vzoru večine razvitih držav naj tako Slovenija omeji višino socialnih prispevkov.

Za zagon razvoja in konkurenčnosti naj država takoj odpravi birokratske ovire in občutno skrajša postopke izdajanja soglasij pri investicijah, menijo. Za izvozno dejavnost naj pripravi akcijski program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Pripravi naj še akcijski program za privabljanje tujih investicij ter za nov razvojni program malega gospodarstva. Sprosti naj strateške investicije in EU sredstva. Vlada naj v kabinetu predsednice imenuje gospodarskega ombudsmana in posebno medresorsko komisijo za hitro razreševanje kratkih stikov med podjetji in državno birokracijo. Določi naj donosnost državnega kapitala oz. premoženja s pomočjo mednarodne benchmark analize.

V Sloveniji se mora nadaljevati tudi izvedba strukturnih reform. Pri tem je treba po mnenju delodajalcev oblikovati in izvesti "prave, vzdržne in učinkovite reforme zdravstva, trga dela in pokojninske zakonodaje, in ne le njihove kozmetične popravke". Vladi predlagajo racionalizacijo zdravstva v smeri optimiziranja delovanja zdravstvenega sistema in odprave splošno znanih anomalij, nadaljevanje reforme trga dela s poudarkom na povečevanju prožnosti in z namenom zmanjšanja zaposlitvenega krča. Nadalje so za uvedbo javnofinančno vzdržne pokojninske reforme, za reformo sodstva in ukrepe proti plačilni nedisciplini ter za revizijo sistema javnega naročanja.

Slovenija mora nujno izvesti tudi sanacijo bančnega sistema, poudarjajo. Finančni sistem je treba urgentno urediti tako, da bodo banke zdrave in zmožne finančno servisirati gospodarstvo in potrošnike po konkurenčnih pogojih. Podjetjem morajo urediti dostop do finančnih virov po konkurenčnih pogojih. Zato predlagajo hitrejše postopke prenosa slabih bančnih terjatev ter ustrezne dokapitalizacije in/ali privatizacije bank. Ob tem pa tudi razdolževanje podjetij z aktivnejšim in pravočasnim prestrukturiranjem. Vladi predlagajo še selektivno državno pomoč podjetjem, ki je možna samo na podlagi neodvisno potrjenega realnega finančnega in poslovnega programa prestrukturiranja z jasno odgovornostjo državnih uradnikov in strokovnim nadzorom nad izvajanjem prestrukturiranja, ne pa po političnih merilih.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bi v tem primeru ljudje v državi v prihodnosti potrebovali "umetno dihanje". Po njihovih besedah rdeče niti gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi, verjamejo.

Med idejami, ki so v zadnjem obdobju prišle s strani nekaterih delodajalcev, jih v ZSSS sicer najbolj razburja ukinitev minimalne plače. Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. V tej luči se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami. V ZSSS na to ne nameravajo pristati, nasprotno, glede na to, da slovenska minimalna plača vključuje vse dodatke, predlagajo, da se te izloči, začenši z dodatkom za nočno in nadurno delo ter delovno uspešnost.

Za ZSSS sta nesprejemljivi tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice, je dodala Pojetova. V zvezi se bojijo, da bi s slednjo profitirali le najbogatejši, ki bi bili opravičeni plačila dela socialnih prispevkov, medtem ko bi izpad pri prilivih plačali revnejši. Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je bil medtem posebej kritičen do zahtev, vezanih na novo reformo trga dela, denimo do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico. Da bi to okrepilo konkurenčnost gospodarstva, je po njegovih besedah "lari fari". Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.

Spomnil je še, da delodajalci znova zahtevajo znižanje števila dni bolniške odsotnosti, ki jo krijejo delodajalci, tako da bi šli prvi štirje dnevi iz prejemka zaposlenih, ter ukinitev plačila prevoza na delo in z dela. S tem bi posegli v pomemben del družinskih dohodkov, je opozoril. Nasprotuje tudi predlagani deregulaciji poklicev, saj naj bi to povzročilo slabše storitve in izdelke ter pomenilo še večji pritisk na plače. V ZSSS na drugi strani pogrešajo predloge za okrepitev transparentnosti poslovnega okolja. Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila, je nanizal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič.

V dokumentu delodajalcev bi rad videl tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje. Pri tem je povzel podatke med letoma 2003 in 2008, ko je bilo za ta namen na voljo 30 milijonov evrov, a je 20 milijonov evrov ostalo neizkoriščenih. V Avstriji medtem vsako leto za poklicno izobraževanje in usposabljanje namenijo šest milijonov evrov, je navedel. Da je dokument pomanjkljiv, se je strinjal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zmotila ga je odsotnost predlogov na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesno-predelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja, je izpostavil.

Na drugi strani je ostro zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse. Dejal je, da se delodajalci iz minulih razprav očitno niso ničesar naučili in zatrdil, da se, če mislijo, da bodo izpolnili tovrstne cilje, motijo. Prvi mož ZSSS je za konec meseca napovedal alternativen dokument sindikatov. Hkrati je ocenil, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum. (STA, mm)