MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

3. 2. 2014  |  Ekonomija

Manipulacije bonitetnih agencij

Previsoke bonitetne ocene za ZDA in druge domače države

Izgleda, da imajo ocene bonitetne hiše Standard & Poor's malo skupnega z realnostjo, nanje vplivajo predvsem politični dejavniki, je Silvio Berlusconi, nekdanji italijanski predsednik vlade trdil že leta 2011. To je dejal kmalu potem, ko je ta bonitetna agencija, ki je ena od treh največjih bonitetnih agencij, ki imajo vse sedež v ZDA, znižala bonitetno oceno Italije. Nad nepravičnimi ocenami teh agencij so se po izbruhu krize pritoževali tudi voditelji drugih evropskih držav.

Zdaj jim študija, ki sta jo izvedla ekonomista univerze Heidelberg, pritrjuje. Ugotovila sta, da bonitetne agencije pri ocenah dejansko uporabljajo dvojna merila in nekatere države kategorično ocenjujejo bolje.

Raziskovalca Andreas Fuchs in Kai Gehring sta primerjala in ocenila delo devetih bonitetnih agencij, ki ocenjujejo kreditno sposobnost držav, poroča die Zeit. Tako nista analizirala le dela treh največjih bonitetnih agencij iz ZDA Standard & Poor's, Moody's in Fitch, ampak tudi ocene manjših hiš, kot je nemška Feri in kitajska Dagong. Pri tem sta našla presenetljivo velike razlike. Tudi ko sta dve državi imeli podobne temeljne podatke, sta dobili od agencij različne ocene. Fuchs in Gehring sta ob tem odkrila presenetljive vzorce: bonitetne agencije države, kjer imajo sedež, večinoma ocenjujejo zelo milo.

Moody's in Fitch za obveznice, s katerimi se zadolžujejo ZDA, še vedno ocenjujejo z najvišjo oceno, čeprav se je zadolženost ZDA v zadnjih letih zaradi reševanja bank in ukrepov za zagon gospodarstva močno povečala in so druge agencije, recimo kitajska Dagong, svoje ocene bistveno znižale. Če bi agenciji Moody's in Fitch obveznice ZDA ocenjevali po enakih kriterijih kot italijanske ali španske obveznice, bi morali ocene bistveno znižati, ugotavljata nemška ekonomista. Tudi japonska bonitetna agencija obveznice, s katerimi se zadolžuje Japonska, še vedno ocenjuje z najvišjo oceno, čeprav javni dolg države znaša 240 odstotkov BDP.

Andreas Fuchs in Kai Gehring sta analizirala bonitetne ocene za obdobje od leta 1990 do 2013. Ugotovila sta, da so bonitetne agencije države, kjer imajo sedež, ugodneje ocenjevale že pred 20 leti, posebej nepravične pa so njihove ocene postale med finančno krizo in dolžniško krizo v Evropi. Največje tri ameriške agencije Standard & Poor's, Moody's in Fitch so takrat evropske države ocenjevale bistveno bolj strogo kot ZDA.

Zakaj so bonitetne agencije do domačih držav bolj prizanesljive? Natančne formule, po katerih izračunavajo ocene, so skrivnost, proces pa je pri večini enak. Najprej skupina analitikov napiše poročilo o gospodarskih razmerah v državi in zadolženosti države. Pri tem upoštevajo predvsem temeljne kazalnike, kot je bruto domači proizvode, stopnja zadolženosti, demografske razmere in na tej podlagi izračunajo oceno.

To poročilo je prvi predlog, kajti končno oceno določi delovna skupina analitikov in menedžerjev bonitetne agencije. Razlog, da prvi predlog pogosto spremenijo in so manj ostri do domačih držav, utegne biti v tem, da so zasebna podjetja in da za svoje delo potrebujejo licenco, ki jim jo izda država. Kdor licenco zgubi, se mora odpovedati velikemu delu poslov. To se je lani zgodilo Egan-Jones, majhni bonitetni agenciji v ZDA. Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) ji je za 18 mesecev prepovedala ocenjevati državne obveznice, menda zaradi napake v prošnji za pridobitev licence. V agenciji, pa tudi nekateri novinarji vidijo drug razlog za prepoved: Egan-Jones je julija 2011 kot prva ameriška bonitetna agencija znižala oceno za ameriške obveznice.

Kmalu zatem je svojo oceno za ameriške obveznice znižala tudi agencija Standard & Poor's in tudi to znižanje ni brez posledic. Vlada ZDA namreč pripravlja 5 milijard dolarjev vredno tožbo proti tej agenciji zaradi napačnih bonitetnih ocen v času pred izbruhom finančne krize. Tožb proti agencijam Moody's in Fitch, ki sta pred krizo prav tako dodeljevali napačne ocene, vlada do zdaj ni napovedala.

Ekonomista Fuchs in Gehring domnevata, da je eden od razlogov za boljše ocene za domače države in podjetja tudi patriotizem. Investitorji recimo raje kupijo delnice domačih podjetij, čeprav so manj donosne, banke od domačih podjetij za kredite zahtevajo nižje obrestne mere kot od tujih. Analitiki bonitetnih agencij prav tako bolj zaupajo domačim državam. Nemška ekonomista to sklepata po tem, da bistveno bolje ocenjujejo tudi države, ki so podobne njihovim domačim državam, recimo imajo enak jezik.

Kai Gehring je za die Zeit dejal, da bi bonitetne ocene postale bolj objektivne in zanesljive, če bi imeli več bonitetnih agencij iz različnih regij sveta. Velikim investitorjem bi po njegovih besedah na primer lahko predpisali, da morajo vedno upoštevati dve bonitetni oceni agencij iz različnih držav. Tako bi se povečalo povpraševanje po bonitetnih ocenah in nastalo bi več novih agencij. To je tudi pot do odprave monopola največjih treh agencij iz ZDA.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.