Pobuda za medije v interesu vseh

Danes se je tudi pri nas začela kampanja zbiranja podpore evropski državljanski pobudi za zagotovitev pluralnosti medijskega prostora. Cilj kampanje je do 18. avgusta 2014 zbrati milijon podpisov Evropejcev iz skupno vsaj sedmih držav članic EU. Če bi pobudnikom to uspelo, bi jim Evropska komisija prisluhnila in morda predlagala táko spremembo evropske zakonodaje, ki bi po celotni EU ščitila medijski pluralizem. več >>

Evropska strokovna javnost, vključno z novinarskimi organizacijami in Evropskim parlamentom že od leta 1994 neuspešno poziva Komisijo, naj učinkovito regulira medijski trg, omeji koncentracijo lastništva medijev, zagotovi medijski pluralizem in zavaruje svobodo izražanja.

»Ko je leta 2008 Berlusconi znova postal italijanski premier, je Evropski parlament Komisijo prosil, naj ukrepa, saj je prihajalo do jasnih kršitev svobode medijev. Berlusconi je namreč poleg lastnih medijev nadziral še javne,« je predstavnik iniciative Giovanni Melogli iz Mednarodne zveze novinarjev razložil, zakaj je sprejem nadnacionalne zakonodaje nujen. »Evropska komisija trdi, da se zavzema za medijsko svobodo, po drugi strani pa nima nobenih pristojnosti ukrepati v notranjih zadevah članic Unije.«

Tako tudi ni ukrepala na Madžarskem, ko je koalicija pod vodstvom Viktorja Orbana spreminjala medijsko zakonodajo. Kritike s strani Komisije so preprosto izzvenele v prazno, je opozoril novinar Attila Mong, ki je bil odpuščen z madžarskega javnega radia, ker je z minuto molka protestiral proti novim medijskim zakonom. »Sedaj imamo tako Berlusconizacijo in Putinizacijo medijev. Edino upanje je, da Evropska komisija dobi moč ukrepati v primerih kršitev človekovih pravic v državah članicah,« je dodal.

Koncentracija lastništva je problem tudi v Veliki Britaniji, Bolgariji, na Češkem in v Romuniji, kjer je večina medijev v lasti peščice ljudi s političnimi interesi, zato bo kampanja dovolj podpore najverjetneje dobila brez težav. Seveda, če bodo le mediji o njej poročali.

Mediji so za demokracijo tako pomembni, da njihovo upravljanje in delovanje ne moreta biti last in pravica samo peščice privilegiranih, so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije: »Čeprav se Evropska komisija sklicuje na to, da na področju svobode izražanja nima nobenih pristojnosti, državljani in državljanke zahtevamo, da si te pristojnosti vzame in prepreči dokončno uničenje medijskega prostora. Podpis te pobude je prvi korak pri boju za pravico do komuniciranja, ki ne pripada medijskim korporacijam, ampak nam – državljanom in državljankam.«

Predsednik društva Matija Stepišnik je dodal še, da je v Sloveniji sicer veliko dobrih novinarjev, ki opravljajo svoje delo v interesu javnosti in so pomembni nadzorniki vse bolj izmuzljivih centrov moči, a »delujejo v neurejenem sistemskem okolju, zato potrebujemo novo, sodobno medijsko zakonodajo ter transparentne in strateško usmerjene lastnike, ki bodo videli interese prek golega zasledovanja dobička in bodo vlagali tudi v razvoj. Narediti moramo konec razvrednotenju novinarskega poklica, ki se ta hip najbolj brutalno odseva v njegovi prekarizaciji.« Kot je še zapisal, se je treba za medijsko svobodo odločno zavzeti – in najboljšo priložnost predstavlja prav pobuda za novo panevropsko medijsko zakonodajo.

Evropska državljanska pobuda je sicer politični instrument, s katerim lahko milijon državljanov Evropske unije od Evropske komisije zahteva, naj Evropskemu parlamentu predlaga zakonodajo z določenega področja. Podporniki pobude morajo biti nujno iz vsaj sedmih držav članic, glasovi pa se štejejo le, če v nacionalnih državah presežejo določeno mejo. Pri nas je ta meja 6000 glasov podpore. (dv)