»Medijska svoboda je padla na najnižjo raven v zadnjem desetletju«

Danes je svetovni dan svobode medijev

Danes obeležujemo svetovni dan svobode medijev. Na ta dan leta 1991 je bila sprejeta Windhoekova deklaracija za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Svoboda medijev za boljšo prihodnost, ki bo zaznamovalo tudi tokratno mednarodno Unescovo konferenco v Parizu v začetku prihodnjega tedna. Na konferenci v ponedeljek in torek bodo obravnavali teme pomembnost medijev v razvoju, varnost novinarjev in vladavina prava ter trajnost in integriteta novinarstva, ki so v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva. VEČ>>>

Na pomen medijske svobode ob svetovnem dnevu opozarja tudi ameriška organizacija Freedom House, ki v letošnjem poročilu ugotavlja, da je medijska svoboda padla na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Na padec so vplivali predvsem stanje v več državah Bližnjega vzhoda, vključno z Egiptom, Libijo in Jordanijo, izrazito nazadovanje medijske svobode v Turčiji, Ukrajini in več državah Vzhodne Afrike ter tudi poslabšanje razmer v relativno odprtem medijskem okolju v ZDA.

Omenjeno poročilo države glede medijske svobode razvršča v tri skupine, in sicer skupino svobodnega, delno svobodnega in nesvobodnega medijskega okolja. Slovenija je tako kot večina drugih evropskih držav uvrščena v prvo skupino, na 39. mesto skupaj z Litvo in Granado, na vrhu lestvice pa so z najboljšim rezultatom Švedska, Norveška in Nizozemska. Od slovenskih sosed je sicer v prvi skupini le Avstrija na 30. mestu, Italija na 64., Madžarska na 71. in Hrvaška na 83. mestu pa so v drugi skupini. Na zadnjem, 197. mestu je Severna Koreja, sicer pa sta v zadnji skupini tudi Rusija na 176. in Kitajska na 183. mestu.

Po mnenju generalnega sekretarja organizacije Reporterji brez meja Christopha Deloira bi moral biti svetovni dan svobode medijev priložnost za izkazovanje spoštovanja pogumu novinarjev in blogerjev, ki žrtvujejo svojo varnost in včasih tudi življenje za svoje delo. Pred letošnjim svetovnim dnevom je tako organizacija objavila seznam 100 informacijskih junakov, ki pomagajo promovirati svobodo. Kot pojasnjujejo v organizaciji, ti skozi svoje pogumno delo ali aktivizem promovirajo svobodo, ki jo varuje 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic. Ta med drugim določa, da lahko "vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje".

Na omenjenem seznamu so tako profesionalni in znani novinarji ter tudi drugi manj znani ljudje 65 različnih narodnosti in različnih starosti. Najmlajši je 25-letni Oudom Tat iz Kambodže, najstarejši pa Muhammed Ziauddin iz Pakistana. Med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga, ki so ga v organizaciji označili kot svobodnega raziskovalnega novinarja in avtorja trilogije V imenu države, ki govori o trgovanju z orožjem na Balkanu v 90. letih. Med drugim so omenili tudi njegov prispevek pri sprožitvi "političnega potresa" v Sloveniji zaradi afere Patria.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) opozarjajo tudi na skoraj 20 let star medijski zakon. Ministrstvo za kulturo pa kljub ugotavljanju, da so nekatere zakonske določbe zastarele, ne ukrepa. "Javni interes na področju medijev, ki so si ga privatizirala medijska podjetja, mora postati ključno vodilo pri oblikovanju nove nacionalne in evropske medijske politike," so odločni. Sodobna medijska zakonodaja mora po njihovem mnenju v prvi vrsti zaščititi neodvisnost novinarstva in temeljne pravice javnosti.

Društvo novinarjev se je s slovensko nacionalno kampanjo tudi pridružilo Evropski iniciativi za medijski pluralizem. Njen cilj je do 18. avgusta zbrati milijon podpisov državljanov članic EU, s katerimi bodo od Evropske komisije zahtevali direktivo, ki bo ščitila medijsko pluralnost in poenotila zakonodaje posameznih držav. Pobudo, ki so jo v Sloveniji začeli promovirati pred okoli tednom dni, je pri nas podpisalo okoli 300 državljanov. Podpise zbirajo v več članicah EU, skupno so po podatkih s spletne strani iniciative doslej zbrali nekaj več kot 25.000 podpisov.

Sicer pa medijski model v Sloveniji temelji na premisi, da obstaja neskončno mnogo poceni in nadomestljivih honorarnih delavcev, so se pred kratkim strinjali sogovorniki na okrogli mizi z naslovom Kakšen (nov) medijski model Slovenija potrebuje. Izpostavili so tudi premajhno posvečanje pozornosti mladim novinarjem in težave pri financiranju novih medijskih oblik. Novinar in strokovnjak za medije Lenart Kučić je kot problematično izpostavil dejstvo, da "ko nekdo postane predrag ali preveč svojeglav, se ga zamenja s poceni honorarcem". Hkrati pa je izpostavil, da je v Sloveniji premalo "prenosa znanja". Z mladimi novinarji, ki pridejo s fakultete, nihče ne ukvarja in jih usmerja. Zato bi po njegovih besedah potrebovali nekakšno platformo, kjer bi mladi na eni strani imeli možnost medijskega ustvarjanja, na drugi strani pa nekoga, ki bi spremljal njihov razvoj.

Nekdanja novinarka POP TV in sedanja urednica Metine liste Nataša Briški ter urednik Apparatusa in spletne Mladine Anže Tomič pa sta izpostavila premajhno posvečanje pozornosti novim spletnim oz. družbenim medijem, kljub velikemu vplivu, ki ga po njunih besedah imajo. Po besedah Briškijeve je pri tovrstnih medijih sicer najbolj problematično financiranje, saj "smo ljudi navadili, da je na spletu vse zastonj". "A nič ni zastonj," opozarja. Tomič ob tem dodaja, je financiranje problematično tudi po tehnični plati, saj med Slovenci po njegovih besedah niso razširjene kreditne kartice, ki bi jim omogočile plačevanje spletnih vsebin. S tem se je strinja tudi Kukić, ki pravi, da nimamo "infrastrukture z minimalnimi birokratskimi ovirami". (STA, mm)