Kdo lahko reši Janšo?

Janšev zagovornik Matoz vložil ustavno pritožbo zoper sodbo v zadevi Patria

Odvetnik Franci Matoz, zastopnik predsednika SDS Janeza Janše, je v petek na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper sodbo v zadevi Patria, so potrdili na ustavnem sodišču. Višje sodišče je 28. aprila potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, po kateri je bil Janša obsojen na dve leti zapora, in sodba je postala pravnomočna. Ljubljansko višje sodišče je tako potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, po kateri sta bila poleg Janše obsojena še prokurist Rotisa Ivan Črnkovič ter brigadir Tone Krkovič, oba na 22 mesecev zaporne kazni. "Pritožbe zagovornikov obdolženih Janše, Črnkoviča in Krkoviča se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje," je višje sodišče zapisalo v sodbi. VEČ>>

Sodbo v zadevi Patria so doslej dvignili vsi zagovorniki in tožilstvo. Nazadnje je to storil zagovornik Ivana Črnkoviča. Janezu Janši sodišče sodbo vroča prek njegovega zagovornika Francija Matoza. Kot so pojasnili minuli teden, tako ravnajo na podlagi predhodnega dogovora z Matozom. Ta pa je povedal, da se sodbe sodišč vročajo osebno in ne prek zagovornikov. Torej, kdo lahko reši Janšo, da mu pravnomočni obsodbi navkljub ne bo treba v zapor?

Kot je pred kratkim v Mladini pisal Peter Petrovčič, je dekan zasebne Fakultete za državne in evropske študije dr. Matej Avbelj na nacionalni televiziji pojasnjeval, da ima Janša, če bo pravnomočno obsojen, na voljo tudi »neposredno vložitev ustavne pritožbe na ustavno sodišče«, to pa bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic razveljavilo sodbo, še preden bi se obsojenec moral zglasiti v zaporu. Bodo Janšo res rešili ustavni sodniki?

Janša ima, ugotavlja Petrovčič, možnost uporabe dveh pravnih sredstev, ki pa praviloma ne zadržita izvršitve zaporne kazni. Na vrhovnem sodišču lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, na ustavnem pa ustavno pritožbo. V obeh lahko sodišču predlaga začasno zadržanje izvršitve kazni. »Nepopravljive posledice, ki bi z izvršitvijo kazni nastale, lahko utemeljuje z grozečo zaporno kaznijo, z utemeljevanjem očitnih kršitev človekovih pravic pa bo, kot rečeno, težje. Tudi grožnja nepopravljivih posledic pa ne bo podana, dokler ne bodo izpolnjeni določeni pogoji. Zakon Janši omogoča, da zaprosi za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist in tudi za alternativno prestajanje kazni zapora v obliki vikend zapora. Šele če bi sodišče njegove predloge zavrglo, bi bila grožnja nepopravljivih posledic utemeljena.«

»Ustavno sodišče, ki se zadnja leta otepa kritik, da favorizira Janeza Janšo oziroma njegovo stranko ali njegove vlade, pa ima glede na okoliščine primera priložnost, da te kritike zavrne. In ostane zvesto doktrini, da morajo biti izčrpana vsa pravna sredstva, preden se zadevi posvetijo ustavni sodniki. Čeprav gre za Janeza Janšo,« zaključi Petrovčič. (STA, mm)