Seksualizacija v glasbenih videospotih

Živimo v svetu, ki ga preplavljajo medijske podobe. Med mladostniki so še posebej priljubljeni glasbeni videospoti, v katerih so ženske velikokrat seksualizirane, torej prikazane na seksualen način, tako da njihova podoba namiguje na spolnost. Gledanje pomanjkljivo oblečenih žensk, ki izvajajo obscene gibe ali ki nastopajo le kot spolni objekti, in moških, ki jih opazujejo in se jih dotikajo, lahko mladostnike usmerja v oblikovanje izkrivljenih podob o spolih in odnosih med njima. Več>>

Seksualizacija je v glasbenih videospotih prisotna že več desetletij. Profesor na Katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede dr. Peter Stanković pravi, da je seksualizacija prisotna, odkar obstajajo popularna glasba, modernost in mladost kot posebne kategorije.

Kljub temu so videospoti nekaterih pevk še vedno deležni kritik. Očitajo jim, da s seksualiziranimi podobami sporočajo mladim, naj sebe in druge cenijo zaradi fizične privlačnosti. Da se je še vedno pomembno ukvarjati s to temo in vplivom na mladostnike, menijo tudi strokovnjaki. In sicer zato, ker so videospoti večinoma prosto dostopni na internetu in televiziji, zato si jih lahko mladostniki večkrat ogledajo in lažje zapomnijo, ker prikazujejo, kako bi se morali moški in ženske vesti, in ker večina o njih ne razmišlja kritično, saj služijo razvedrilu in zabavi.

Seksualizacija je morda del videospotov že dlje časa, a se je skozi leta podoba žensk v njih spreminjala. Dr. Peter Stanković razlaga, do kakšnih sprememb je prišlo: »Zgodil se je premik od diskretnih oblik konstrukcije apela do bolj eksplicitnih. Obenem pa imamo emancipatorne trende, pojavljajo se ženske, ki niso nujno seksualizirane. Ne smemo pozabiti, da se tudi moške vedno bolj seksualizira. Ni več toliko dihotomije, da je vedno moški tisti, ki gleda. Prav tako je popularna glasba pomembno področje destabilizacije stabilnih spolnih identitet.«

Seksualizacija moških je prisotna tudi v enem izmed zadnjih videospotov Jennifer Lopez, in sicer za pesem I Luh Ya Papi. Moški v spodnjem perilu in ženske, ki se dotikajo intimnih delov njihovega telesa, naj bi opozorili na neprimerno prikazovanje žensk. Vendar je bila pri tem glasbenica, tako kot plesalki, dokaj razgaljena in plesala izzivalno. Seksualizacija žensk je bila še posebej izrazita v raperski pesmi Frencha Montane. Videospot tako ni dosegel svojega cilja kritiziranja seksualizacije žensk, obenem pa strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko tudi seksualizacija moških negativne posledice. A antropologinja in raziskovalka dr. Renata Šribar meni, da je komercialnoumetniška seksualizacija žensk v videospotih bolj problematična: »Kljub želenemu imidžu ženske seksualne aktivnosti in nove moči v spolnosti je vladajoči pogled še vedno pretežno konservativno voajerski.«

 Vpliv seksualizacije

Veliko strokovnjakov je v raziskavah o vplivu seksualizacije v glasbenih videospotih ugotovilo, da tisti najstniki, ki gledajo več videospotov, imajo tudi več spolnih stereotipov, kot so, da imajo moški večje potrebe po spolnosti in da ženske le zadovoljujejo njihove spolne potrebe. Seksualizacija je močno prisotna v hip hop glasbenih videih, zato veliko študentov, ki gleda takšne posnetke, bolj podpira objektifikacijo žensk, spolno permisivnost in spolno stereotipno vedenje. Dr. Renata Šribar temu dodaja še druge posledice: »Na simbolni ravni žensko telo ostaja metafora za seks, ženske pa razpoložljivi seksualni objekti, kar se v milejši obliki odraža s komentiranjem ženske zunanjosti brez zadržkov, v radikalni pa z minimaliziranjem pomena kriminalitete seksualnega nasilja nad ženskami in 'feminiziranimi' moškimi.«

Strokovnjaki tudi pravijo, da se večina mladih seksualizacije zaveda, vendar vedo, da morajo ostajati znotraj njenih meja, sicer jim grozi izolacija. Ženske ne morejo izstopiti iz tega sveta, ne da bi bile stigmatizirane. Kaj pa pravijo nekateri slovenski mladostniki o seksualizaciji v glasbenih videospotih? Matej (14 let) opisuje, na kaj je pozoren med gledanjem videospotov: »Opazim predvsem ples in goloto žensk.« Fantje med 14. in 18. letom starosti si želijo takšne ženske, kot so predstavljene v videospotih. Aljaž (17 let) je povedal: »Če bi imel možnost, bi izbral takšno dekle.« Menijo, da so ženske lahko resnično takšne kot v videospotih, vendar je večina rekla, da z njimi ne bi imeli resne zveze. Uroš (15 let) pojasnjuje: »Ženske v videospotih so sicer lepe, a so kot vlačuge.«

Dekleta so izpostavila nekatere druge vidike. Ženske v videospotih se jim zdijo preveč izzivalne, po besedah Maje (14 let) pa tudi preveč suhe in naličene, kar ustvarja pri fantih neresnične predstave o ženskah. Tina (18 let) pravi: »Ne zdi se mi primerno, da so dekleta prikazana kot prostitutke.« Tudi Alji (15 let) ni všeč, kako so ženske predstavljene: »Vloga žensk je zapeljevanje, da so lepe in popolne. Prikazane so kot 'slabe', saj moškega osvojijo in nato zapustijo.« Klara (14 let) pa je nasprotno kot svoji vzornici izpostavila Rihanno in Beyonce, ki sta večkrat deležni kritik zaradi seksualiziranih videospotov. Pred kratkim je nekatere zmotil Rihannin videospot za Pour It Up in Partition od Beyonce.

Starši mladostnikov večinoma vedo, da njihovi otroci gledajo seksualizirane videospote. Nekateri ne vedo natančno, kaj sporočajo, drugim pa se velikokrat zdi, da gledajo pornografijo zaradi golote in intimnih dotikov. Gre za porno chic, ki ni pornografija, ampak le njena reprezentacija v popularni kulturi. Starši se z otroki ne pogovarjajo o tej temi, čeprav menijo, da to povzroča oblikovanje napačnih predstav o ženskah. Prav tako otrokom ne prepovedujejo gledati seksualizirane videospote. Nekateri starši menijo, da jih je potrebno regulirati.

Odzivi ameriških glasbenic na kritike

Pevka Miley Cyrus se je v zadnjem času v intervjujih velikokrat primorana odzvati na pripombe, da se preveč izzivalno oblači in pleše. Takšnih odzivov je bil deležen predvsem videospot za pesem Wrecking Ball.

Pravi, da je ena izmed večjih feministk na svetu, saj sporoča ženskam, da se jim ni treba ničesar bati. Želi spodbuditi ženske, naj razvijejo svojo seksualnost. Beyonce je po izidu albuma lani decembra v intervjuju povedala, da do tega albuma ni mogla izraziti svoje seksualnosti zaradi otrok in staršev, zdaj pa so njeni oboževalci odrasli. Pravi čas, da pokaže svoje telo in intimne dele telesa, je bil tudi, ker se je zelo trudila izgubiti poporodno težo: »Zato sem želela pokazati svoje telo in sporočiti, da ni nič narobe, če je ženska seksi, čeprav je rodila.« Dr. Renata Šribar se sprašuje, ali pevkam uspe prenesti takšno sporočilo: »Ne gre za spolno privlačnost kot tako, ampak za vzvode njenega pomena, za možnosti njenega prepomenjanja. Če ta subvertira pričakovano seksualizirani imidž, je zmaga njihova. V določenih videospotih se to posreči, zame je nosilka užitka v tem smislu Pink.« Videospot za pesem Try naj bi bil primer dobre seksualizacije.

Regulacija seksualizacije

Britanska kampanja Prevrti&Preuokviri (Rewind&Reframe), ki se je začela jeseni, želi doseči omejitev predvajanja glasbenih videospotov z eksplicitno seksualno vsebino. Sodelujoče organizacije predlagajo, naj spletne strani, kot sta YouTube in Vevo, ne objavljajo rasističnih in seksističnih glasbenih videospotov, naj glasbena industrija preneha ustvarjati takšne videospote, naj se uvedejo starostne omejitve za ogled videospotov in naj se otroke v šolah izobražuje o spoštljivih razmerjih med partnerjema in o medijski pismenosti. Dr. Renata Šribar pa nasprotno meni, da reguliranje možnosti ogleda in podobni ukrepi niso potrebni, saj ne gre za čisti komercialni žanr: »S poskusi regulacije bi pristali v zmedi anglosaškega prostora, ki ima težave z regulacijo in koregulacijo porna, ker sankcionira tudi konstrukcije seksualnosti na drugih področjih. Protiutež sporni komercialnoumetniški seksualizaciji mora biti v izumljanju in utrjevanju alternativnih form (samo)seksualizacije žensk.« Podobno meni dr. Peter Stanković, ki pravi, da je seksualizacija problematična, če izhaja iz slabega okusa: »Če že, bi rekel, da moramo ljudi poučiti o tem, da dobijo dober okus. Tako bi se razvila estetska, kritična refleksija.«

Ali se to uveljavlja v slovenskih šolah? Jana Nusdorfer Recek, svetovalna delavka na Osnovni šoli Kapela, pravi, da te teme sistematično ne obravnavajo, a da bi bilo treba premisliti o njihovi vključitvi v predmetnik. Pedagoginja na Osnovni šoli Gornja Radgona Manica Šerc dodaja, da skušajo slediti družbenim spremembam in takšne teme obravnavati na razrednih urah.

Seksualizacija je že desetletja del popularne kulture. Večina ljudi je bolj ali manj seksualizirana, izstop pa pomeni stigmatizacijo in izolacijo. Pojavljajo se zahteve po regulaciji glasbenih videospotih, a nekateri temu nasprotujejo, saj lahko bolj umetniška seksualizacija, ki ženske ne prikazuje kot objekt moškega spolnega poželenja, spodbuja osvoboditev žensk tradicionalnih spon. Ali bo dosegla takšen učinek, je odvisno tudi od (ne)patriarhalnosti družbe. Kot rešitev predlagajo izobraževanje ljudi, da bi znali kritično presojati glasbene videospote.