Ukrajina v kaosu, Rusija pod sankcijami

EU potrdila gospodarske sankcije proti Rusiji, preiskovalci na kraju strmoglavljenja v Ukrajini

Sveženj gospodarskih sankcij proti Rusiji je Svet EU potrdil, potem ko so se o njih članice po mesecih oklevanja dogovorile v torek. Ukrepi, ki jih bo Rusija deležna zaradi krize v Ukrajini, so bili že objavljeni v uradnem listu EU, danes pa bodo sankcije začele veljati. V nemirni Ukrajini je medtem mednarodnim preiskovalcem končno uspelo doseči prizorišče strmoglavljenega malezijskega letala, potem ko je Kijev razglasil enodnevno premirje, ki pa ga separatisti očitno niso spoštovali. Kijev je zaradi vojne državljane obremenil z novimi davki. VEČ>>

Članice povezave so potrdile omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet. Gre za prve gospodarske sankcije EU proti Rusiji, po odločitvi Sveta EU pa so v Bruslju sporočili, da jih je Moskva deležna v luči "njenih dejanj destabilizacije razmer na vzhodu Ukrajine".

Prva kategorija gospodarskih sankcij se nanaša na omejitev dostopa Rusije do kapitalskih trgov EU. Državljani in podjetja EU ne bodo več smeli kupovati ali prodajati novih obveznic, delnic in podobnih finančnih instrumentov z ročnostjo več kot 90 dni, ki jih izdajajo ruske banke v večinski državni lasti, razvojne banke, njihove podružnice ali drugi akterji, ki delujejo v njihovem imenu. Gre za banke Sberbank, VTB Bank, Gazprombank, Vnesheconombank in Rosselkhozbank. Je pa v uredbi o sankcijah napisano, da morajo imeti te bančne ustanove sedež v Rusiji. To bi pomenilo, da podružnice teh bank v članicah EU niso vključene v te ukrepe. Sberbank preko Sberbank Europe deluje tudi v Sloveniji.

Druga kategorija gospodarskih sankcij je embargo na izvoz in uvoz orožja in vojaške opreme, ki velja za nove pogodbe. Embargo na orožje zajema tudi tehnično in finančno podporo ter usposabljanje in svetovanje. Tretje področje gospodarskih sankcij vključuje prepoved izvoza blaga za dvojno, torej civilno in vojaško uporabo, ter tehnologije za vojaško uporabo v Rusiji ali za ruskega končnega uporabnika. Poleg tega gospodarske sankcije vključujejo omejitve pri izvozu nekatere energetske opreme in tehnologije.

Po nekaterih virih, ki jih je povzel EUobserver, naj bi gospodarske sankcije ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode, kar je 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP prihodnje leto. EU pa naj bi na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP).

Na slovenskem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so po drugi strani ocenili, da bi lahko imele nove sankcije EU na gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo dolgoročno večje negativne učinke, kot jih je mogoče oceniti zdaj, tudi zaradi zvišanja cen nafte in plina. Do največjega potencialnega negativnega učinka na blagovno menjavo bi lahko prišlo pri izvoznem financiranju.

Skupina mednarodnih preiskovalcev je medtem po skoraj tednu dni končno uspela doseči prizorišče strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine, potem ko je Kijev na poziv generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona nepričakovano razglasil dan brez vojaških operacij proti proruskim separatistom. A blizu kraja letalske tragedije je bilo ob prihodu preiskovalcev slišati eksplozije in videti gost dim. Kijev je že pred tem sporočil, da proruski separatisti kljub njegovi razglasitvi "dneva tišine" nadaljujejo obstreljevanje ukrajinskih enot v regiji.

Ukrajinske oblasti tudi sicer ves čas proruske upornike, ki nadzirajo prizorišče strmoglavljenja, obtožujejo, da blokirajo preiskavo tragedije. Rusija je na drugi strani ukrajinskim oblastem očitala, da mednarodnim preiskovalcem namerno preprečujejo dostop do prizorišča, ker da želijo uničiti dokaze, ki bi razkrili njihovo odgovornost za tragedijo. Po ocenah Zahoda in seveda Kijeva so najverjetneje proruski uporniki z raketo sestrelili malezijsko letalo, Rusija in separatisti pa pravijo, da bi to lahko storilo ukrajinsko vojaško letalo.

Na obsežno območje, kjer je malezijsko letalo z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo 17. julija, je sicer danes prispela manjša ekipa nizozemskih in avstralskih strokovnjakov, ki jih spremljajo pripadniki misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta ekipa po navedbah nizozemskega pravosodnega ministrstva za zdaj predstavlja le izvidniško misijo, upajo pa, da ji bo v bližnji prihodnosti sledilo več strokovnjakov. Parlament v Kijevu je sicer danes na izredni seji potrdil tudi namestitev mednarodne policijske misije na prizorišču strmoglavljenja.

Sporazum o tem sta v ponedeljek sklenili Nizozemska, ki bo misijo tudi vodila, in Ukrajina, vrhovna rada pa ga je danes ratificirala. Misijo naj bi sestavljalo do 950 oboroženih pripadnikov varnostnih sil, načeloma policistov, iz Nizozemske, Avstralije in po potrebi drugih držav, ki so na tragičnem letu MH17 izgubile svoje državljane. Njihova naloga bo poskrbeti za varnost pri iskanju posmrtnih ostankov in preiskavi prizorišča. Pripadniki misije bodo lahko sicer orožje uporabili le v samoobrambi. Zaenkrat so lahko na vzhodu Ukrajine le tuji neoboroženi opazovalci, strokovnjaki in preiskovalci.

Ukrajinski parlament je včeraj zavrnil odstop premiera Arsenija Jacenjuka, ki ga je ta napovedal pred tednom dni. Za nezaupnico Jacenjuku je glasovalo le 16 poslancev, kar 109 jih je glasovalo proti njej, Jacenjuk sam pa je tudi pristal, da zaenkrat ostane na položaju. Presenetljiv in tudi zelo čustven odstop Jacenjuka minuli četrtek je sledil odločitvi strank Udar in Svoboda, da izstopita iz vladajoče proevropske koalicije v Kijevu in na ta način odpreta pot za razpis predčasnih parlamentarnih volitev.

Jacenjukova napoved odstopa je bila sicer po poročanju tujih medijev posledica več mesecev trajajočih sporov v parlamentu, ki nikakor noče oziroma ni hotel podpreti nekaterih zakonov, ki so po oceni 40-letnega premiera nujni. A vsaj delu Jacenjukovih zahtev, s katerimi je tudi pogojeval svoje nadaljnje vodenje vlade, so poslanci danes z veliko večino končno ugodili, saj so uvedli posebni vojni davek. Oblasti v Kijevu nujno potrebujejo denar za financiranje svoje "protiteroristične ofenzive" na vzhodu države, ki naj bi državo stala kar 4,5 milijona evrov dnevno.

Poslej bodo vsi dohodki najmanj do 1. januarja 2015 podvrženi dodatnemu davku v višini 1,5 odstotka. Po nekaterih ocenah naj bi se s tem v proračun steklo dodatnih 180 milijonov evrov. Obenem je parlament tudi potrdil rebalans proračuna in povišanje nekaterih davkov in trošarin, na primer na cigarete in surovine. Bela hiša je medtem v sredo posredovala izjavo držav skupine G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije, ki izraža globoko zaskrbljenost zaradi dejanj Rusije proti Ukrajini, ki kršijo mednarodno pravo.