"Tudi nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića so stoodstotno podpirali"

Bo Janez Janša ohranil mandat? Člani mandatno-volilne komisije (MVK) državnega zbora so danes po nekajurni razpravi o poslanskem mandatu predsednika SDS Janeza Janše, ki je pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen, sklenili sejo prekiniti. Odločili so namreč, da se oblikuje strokovna skupina neodvisnih pravnikov, ki bo oblikovala strokovna stališča. Poslanci so danes več ur razpravljali, ali Janši lahko preneha mandat, saj 9. člena zakona o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo. Objavljamo tudi izjavo za javnost Združene levice, ki je edina glasovala za prenehanje poslanskega mandata Janezu Janši. VEČ>>

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je sicer v svojem mnenju ocenila, da bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko ustavno sporno. Ker so pravna mnenja o tem deljena, pa je med razpravo več članov MVK izrazilo željo, da bi poleg mnenja zakonodajno-pravne službe pridobili dodatna pravna mnenja. Predsednik MVK Mitja Horvat je take predloge tudi dal na glasovanje. Kot izhaja iz sprejetih sklepov, bo MVK prosila za mnenje o prenehanju mandata poslanca glede ustavnospornih vprašanj, ki so bila izražena danes v razpravi. Prav tako bo vsaka poslanska skupina, ki sodeluje pri delu MVK, v posebno strokovno skupino imenovala po enega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov pa naj v čim krajšem času oblikuje stališče glede prenehanja mandata poslanca.

Matjaž Hanžek iz ZL je predlagal tudi glasovanje o tem, da je Janši mandat prenehal, a s predlogom, da se o tem odloča danes, ni uspel. Proti je glasovalo 14 članov MVK, za pa eden.

Mandatno-volilna komisija je za mnenje glede prenehanja mandata poslanca na podlagi 9. člena zakona o poslancih zaprosila zakonodajno-pravno službo DZ. Omenjeni člen zakona določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko sporno. V mnenju so zapisali, da prenehanje mandata zaradi pravnomočne obsodbe namreč velja le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo funkcijo, ne pa za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v predstavitvi predloga za umik točke, o kateri sicer zdaj že razpravljajo, dejal, da je položaj, s katerim se soočajo v DZ, posledica neaktivnega delovanja sodstva ter napačne presoje okoliščin za uvedbo kazenskega postopka proti Janši. Mnenje zakonodajno-pravne službe po Tankovih besedah pritrjuje temu, kar je SDS navedla v zahtevi za umik te točke dnevnega reda, torej, da bi bilo odločanje o prenehanju mandata poslanca neustavno in nezakonito. V to smer gre po njegovem mnenju večina mnenj stroke. Na temo Janševega mandata so se zjutraj, pred začetkom seje, usklajevali nekateri vodje poslanskih skupin, a do enotnega dogovora ni prišlo.

Pred sejo so nekateri člani MVK ponovili svoja mnenja glede Janševega mandata in razprave o tem. Matjaž Hanžek iz Združene levice je izpostavil, da je treba DZ vrniti ugled. Ne gre le za vprašanje Janeza Janše, ampak za ugled te institucije in integriteto vsakega poslanca, je poudaril tudi na seji. Mnenje zakonodajno-pravne službe je po njegovih besedah samo eno od mnenj, ki se ga lahko upošteva ali ne. Na drugi strani pa je odločba sodišča, ki jo je treba obvezno upoštevati. Poleg tega je še vrsta drugih pravnih mnenj, ki govorijo drugače, je spomnil. Na vprašanje, ali pravnomočno obsojeni poslanec ne sodi v DZ, čeprav so ga volivci kljub temu na volitvah podprli, je Hanžek poudaril, da so tudi nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića stoodstotno podpirali. Vsak, ki krši zakone, ne sodi v DZ, ne glede na to, kako se piše, je še dodal.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin je ponovil, da bo upošteval mnenje zakonodajno-pravne službe, obenem pa je ocenil, da bi bilo zadevo "najbolj elegantno rešiti z umikom te točke z dnevnega reda". Z razpravo o tem, ali je mnenje zakonodajno-pravne službe pravo ali ne, po njegovih besedah "pademo v začaran krog, kjer se politika vtika v stroko in podučuje, kaj je bolj prav in kaj ne". Tako je že pred sejo Tonin izpostavil bojazen, da bodo danes padli v čuden položaj. Strinja se, da ne bi bilo prvič, če se mnenje zakonodajno-pravne službe ne bi upoštevalo, a bi bilo to po njegovih besedah slabo.

Po mnenju vodja poslanske skupine ZaAB Janija Möderndorferja pa bi Janša, če bi mu bilo kaj do Slovenije in do pravne države, že sam odstopil in bi se DZ lahko ukvarjal s tem, kar je najbolj nujno. "A očitno še nismo zreli za te stvari," je pristavil. Pred državnim zborom se je sicer zbralo okoli deset podpornikov Združene levice, ki menijo, da bi Janši mandat morali vzeti.

 “V Združeni levici se sprašujemo, kakšnemu cilju je zakonodajalec sledil, ko je zapisal, da ne more biti poslanec nekdo, ki je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. Edini sklep, ki iz tega sledi, je, da ni želel v svojih vrstah nekoga, ki je spoznan za kršitev zakonov. In če sledimo duhu in ne manjkajoči črki zakona, ne vidimo razlike med kaznivim dejanjem nekoga, ki je bil obsojen pred ali po nastopu poslanske funkcije. In tako bomo poslanci Združene levice tudi glasovali!” pojasnjujejo v Združeni levici in dodajajo: “Poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen in je na prestajanju kazni, se ne morejo in ne smejo podeljevati nove pravice in posebej zanj vpeljevati novi režim, ki je bistveno drugačen od navadnega zaporniškega. Na ta način se obsojenega poslanca, ki mu je ljudstvo podelilo mandat in omogoča izvrševanje poslanske funkcije, postavlja nad navadnega državljana. Na podlagi  50. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost ali mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoče omogočiti opravljanje dela v kazenskem zavodu ali zunaj njega.”

 “Očitno je, da si nekateri želijo vzeti  več pravic kot jih priznavajo ljudem, ki jih zastopajo. Poslanci in poslanke, kot najbolj javno izpostavljeni uslužbenci, bi morali biti zgled ostalim državljanom. Zato, če hočejo poslanke in poslanci povrniti ugled med državljani, morajo poslanci in poslanke začeti pri sebi in zase uvesti ne le enake, ampak še bolj striktne kriterije delovanja, kot veljajo za sodržavljane, ki jih zastopajo,” so zapisali v izjavi za javnost in zaključili: “Združena levica bo v parlamentu politično podprla vsako pobudo, ki bo v interesu ljudi. Menimo, da je poslanska funkcija bolj privilegij kot pravica. Ta privilegij mora poslanec upravičiti s svojim zgledom in delovanjem v javnem interesu, ki pa je pomembnejši in širši od njegovega zasebnega interesa ali ozkega interesa skupine ljudi, ki ga podpira. Zato smo na današnji 1. nujni seji Mandatno-volilne komisije zastopali enakost ljudi pred zakonom in podprli zahtevo, da se obsojenem poslancu na prestajanju kazni odvzame mandat.”