Ni prostora za mlade

Med mladimi lani skoraj 15 odstotkov z visoko izobrazbo - Brezposelnost v povprečju 19,1 odstotna - Negotove oblike dela med mladimi

Med prebivalstvom v Sloveniji je mladih 17 odstotkov. Iz države se jih je lani odselilo več kot 3340. Skoraj 15 odstotkov mladih je imelo po podatkih za lani visokošolsko izobrazbo, stopnja brezposelnosti med mladimi pa je bila v povprečju 19,1 odstotka, so ob mednarodnem dnevu mladih zapisali na državnem statističnem uradu, Sindikat Mladi plus pa je opozoril, da v Sloveniji velika večina mladih dela v negotovih oblikah dela. To so denimo prisilni espeji, agencijsko delo, honorarna dela in volonterska pripravništva, ki predstavljajo "suženjsko obliko zastonjskega dela in ki se jih žal poslužuje tudi država". VEČ>>

V sindikatu, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, opozarjajo na "izjemne psihološke pritiske, s katerimi se soočajo mladi". Družba jim namreč po eni strani sporoča, da so njena prihodnost, po drugi pa jim odreka priložnost za aktivno in dostojno vključenost na trg dela. V primeru, da mlada oseba uspešno najde zaposlitev, pa je v želji po dokazovanju in v strahu pred izgubo zaposlitve vse bolj izpostavljena tudi nevarnosti delovne izgorelosti, navajajo v sindikatu. Ob tem poudarjajo, da je dostop do kakovostne zaposlitve in poštenega plačila osnova za osamosvojitev mladih. Zato si želijo realizacije vseh zastavljenih ukrepov iz programa jamstva za mlade, predvsem pa nadgradnje politike zaposlovanja mladih v smeri zagotavljanja kakovostnih delovnih mest za vse.

V sindikatu pozdravljajo 1500 zaposlitev mladih na podlagi interventnega zakona o oprostitvi plačila prispevkov, 470 zaposlitev preko ukrepa Prvi izziv, 214 vključitev v mentorske sheme in nekatere druge ukrepe, ki so korak v smeri dostojnega dela in dostojnega plačila za mlade. Hkrati pa opozarjajo, da je na zavodu za zaposlovanje še vedno prijavljenih preko 28.000 mladih, pri čemer se številni mladi na zavod sploh ne prijavljajo. Jeseni pa je pričakovati še več tisoč brezposelnih mladih, kar bo posledica izgube statusa dijaka oz. študenta, še navajajo v sindikatu.

Združeni narodi sicer štejejo za mlade tiste, ki so stari od 15 do 24 let. Urad RS za mladino ter republiški zavod za zaposlovanje pa uvrščata med mlade tiste, ki so stari od 15 do 29 let, kar je v svojem sporočilu ob mednarodnem dnevu upošteval tudi statistični urad. Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta 349.773 starih 15 do 29 let, kar je predstavljalo 17-odstotni delež. Delež mladih je bil lani največji v občini Zavrč, kjer je bil mlad povprečno vsak peti prebivalec te občine. Na nasprotno stran lestvice se je z najnižjim deležem mladega prebivalstva uvrstila občina Kostel, kjer je bil mlad vsak deseti prebivalec. Med mladimi je bilo poročenih nekaj več kot devet odstotkov žensk in nekaj več kot pet odstotkov moških. Med mladimi v starostni skupini od 15 do 19 let je bila zabeležena ena razveza. Dve ženski v starostni skupini od 20 do 24 let sta bili že vdovi.

Iz Slovenije se je lani odselilo 3342 mladih oseb, v letu prej pa 3392. Med odseljenimi je bilo lani 1623 tujih državljanov, v letu prej pa 1822. Število odseljenih mladih se je zmanjšalo, vendar se je lani zmanjšalo tudi število vseh odseljenih iz Slovenije. Teh je bilo lani 13.384, v letu 2012 pa 14.378. V letu 2013 je 14,6 odstotka mladih imelo visokošolsko izobrazbo, 54,9 odstotka srednjo poklicno ali srednjo splošno izobrazbo, 29 odstotkov pa osnovnošolsko izobrazbo; preostali mladi (skupaj 1,5 odstotka) so imeli nižjo poklicno izobrazbo, nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ali pa so bili brez izobrazbe.

Med mladimi je bilo lani v povprečju 163.000 delovno neaktivnih, povprečna stopnja delovne aktivnosti pa je znašala 43,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2013 je v povprečju znašala 19,1 odstotka. Torej je Slovenija nad povprečjem držav članic Evropske unije, ki znaša 18,5 odstotka. Pač pa je bila Slovenija pod povprečjem EU v letih 2011 in 2012. V letu 2011 je bilo v Sloveniji povprečje 14,8 odstotka, v EU pa 16,8 odstotka, v letu 2012 pa je v Sloveniji znašalo 17,2 odstotka, v EU pa 18,1 odstotka. Z najnižjimi povprečnimi stopnjami brezposelnosti med mladimi v letu 2013 so se v Evropi lahko pohvalile Nemčija (7,3 odstotka), Norveška in Švica (po 7,5 odstotka), Avstrija (osem odstotkov) in Islandija (9,4 odstotka). Najvišje stopnje brezposelnosti med mladimi so v letu 2013 imele Grčija (48,7 odstotka), Španija (43 odstotkov), Hrvaška (35,1 odstotka) in Italija (29,6 odstotka).

Velika večina zaposlenih mladih v Sloveniji je lani opravljala delo v zasebnem sektorju (78,2 odstotka), kar se bistveno ne spreminja že od leta 2005. Od leta 2007 do vključno leta 2013 je bil zabeležen trend rasti samozaposlenih mladih oseb (od štirih odstotkov v letu 2007 in 6,4 odstotka v letu 2010 do 7,9 odstotka v letu 2013). Večinoma so to samostojni podjetniki, odvetniki, raziskovalci in duhovniki. Največ mladih so lani zaposlovale predelovalne dejavnosti (23.666 oseb), dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (15.981) ter trgovina na drobno razen z motornimi vozili (8883). Najmanj delovno aktivnih mladih je bilo zaposlenih v ribištvu in pri gojenju vodnih organizmov (20) ter pri ravnanju z odplakami (28).

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je med mladimi zelo razširjena, saj jih je v prvem četrtletju 2013 kar 89,7 odstotka uporabljalo računalnik vsak dan, isti odstotek mladih je vsakodnevno uporabljalo internet, v spletnih in družbenih omrežjih pa je redno sodelovalo 83,6 odstotka mladih. Zanimivo je, da je 70,1 odstotka mladih uporabljalo internet prek mobilnega, 32 odstotkov pa prek prenosnega ali tabličnega računalnika.