V boj proti zaostrovanju upokojitvenih pogojev

Pokojninski sistem po Semoličevih besedah preresna zadeva, da bi ga spreminjali na vrat na nos

"Skoraj polovica upokojencev ima pokojnino, ki ni večja od 500 evrov," je na novinarski konferenci opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič. Po njegovih besedah je zato nujno zaustaviti realno padanje standarda upokojencev. "Pokojninski sistem je preresna zadeva, da bi ga spreminjali na vrat na nos," je poudaril. VEČ>>

Svobodni sindikati opozarjajo, da koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi ne sme predvideti zaostrovanja upokojitvenih pogojev. Pač pa naj predvidi ustavitev padanja standarda upokojencev. Pripombe so že posredovali SMC, kjer so pripravili osnutek. "Pokojninski sistem ni le fiskalni, ampak tudi socialni sistem. Ne smemo več po dozdajšnji poti, tako da je nujno začeti z usklajevanjem pokojnin znotraj realnih okvirov," je dejal. Predvideno usklajevanje v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti namreč ni realno, poudarja. "Življenjski stroški rastejo in čakanje na 2,5-odstotno gospodarsko rast ni prava pot, je dodal.

Ob navedbah v osnutku sporazuma, da bo treba začeti pripravljati belo knjigo o pokojninskem in invalidskem sistemu, pa pravi, da zadnja pokojninska reforma daje rezultate in za nova zaostrovanja upokojitvenih pogojev ni potrebe. Pravi problem po njegovih besedah niso upokojevanje in upokojenci, pač pa se dotika trga dela. "Problem je vse manj zavarovancev v obveznem zavarovanju, česar pa ni mogoče rešiti z zaostrovanjem pogojev za upokojitev," je poudaril. Zato je po njegovi oceni potreben celovit pristop.

Sekretar sindikata upokojencev pri ZSSS Miloš Mikolič je dejal, da bi se morala meja za upravičenost do letnega dodatka po njihovem predlogu z zdajšnjih 622 evrov dvigniti na znesek povprečne neto plače. Pogoj za usklajevanje pokojnin pa naj se z 2,5 odstotka gospodarske rasti zniža ali pa naj se usklajuje z življenjskimi stroški. Poleg tega predlagajo tudi krepitev demografskega sklada.

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja in migracije Goran Lukič pa ugotavlja, da je v besedilu sporazuma "pomanjkljivo in površno" zapisana vloga socialnega partnerstva, ki bi si v sporazumu zaslužilo posebno poglavje. Osnutek sporazuma bi moral po Lukičevih besedah poleg tega določiti definicijo minimalne plače, ki se mora spremeniti, tako da vanjo ne bodo vključeni denimo dodatki za posebne pogoje dela. Lukič je kritičen tudi do navedb, da se socialni transferji ne bodo spreminjali, dokler ne bo gospodarska rast 2,5-odstotna. "Socialne transferje bi bilo treba izvzeti iz usklajevanja s to famozno gospodarsko rastjo," je ocenil.

Med predlogi, ki so jih danes poslali predsedniku SMC Miru Cerarju, so zapisali tudi, naj se na novo izračuna višina minimalnih življenjskih stroškov, to pa upošteva pri izračunu osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka. Poleg tega je treba odmrzniti vezavo slednjega na gospodarsko rast, kot je zdaj določeno v socialni zakonodaji, so zapisali. Ob strukturni preobrazbi gospodarstva skozi zniževanje socialnih prispevkov, ki je zapisana v osnutku sporazuma, navajajo, da je to izjemno trhla in nevarna pot. "Konkurenčnost naj se gradi na ustreznem vlaganju v inovacije, raziskave in razvoj, ne na zniževanju socialnih prispevkov," so dodali.

Na področju spoštovanja delovnopravne zakonodaje je treba okrepiti pravno državo, predlagajo. V Poslovni register Slovenije je bilo po njihovih navedbah namreč konec lanskega leta vpisanih več kot 193.400 poslovnih subjektov oziroma delodajalcev ali subjektov nadzora, zaposlenih inšpektorjev na inšpektoratu pa je bilo 80. Predlagajo pa tudi, naj privatizacija ne bo "krinka za stihijsko razprodajo premoženja v državni lasti in odpuščanje delavcev". Zakon o prevzemih se mora spremeniti tako, da bo dodatno onemogočil kakršnekoli prevzeme, ki bi financiranje prevzemov prenašali na podjetje, ki je predmet prodaje.

Po podatkih, ki so jih v ZSSS povzeli po Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je povprečna bruto pokojnina v obdobju od januarja do junija znašala 568 evrov, povprečna neto pokojnina pa 565 evrov. V obdobju od januarja do junija je ostala na enaki ravni kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast povprečne bruto pokojnine je bila 0,2-odstotna. To pomeni, da je bila realna rast povprečne bruto pokojnine negativna, povprečni upokojenec pa lahko kupi za svojo pokojnino v opazovanem obdobju manj kot v prvem polletju lani, opozarjajo v ZSSS.

Če je bila povprečna neto pokojnina v obdobju od januarja do maja 567 evrov, pa je bila povprečna neto plača 1000 evrov. Povprečna neto pokojnina tako znaša 56,6 odstotka povprečne neto plače. To razmerje pa vztrajno pada. Povprečna starostna pokojnina je tako v letu 2004 znašala 70,2 odstotka povprečne plače, letos pa le še 61,7 odstotka. V juniju je do 500 evrov prejemalo 285.559 upokojencev oz. 46,6 odstotka vseh, do 600 evrov 375.008 upokojencev oz. 61,6 odstotka, od 500 do 700 evrov 166.910 upokojencev oz. 27,4 odstotka, od 1000 do 1500 evrov pa 37.427 upokojencev oz. 6,1 odstotka.