Slovenija in njeni azilanti

Od leta 1995 do konca 2013 je Slovenija mednarodno zaščito podelila 304 osebam

V 38 evropskih državah je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) lani za mednarodno zaščito zaprosilo 484.600 oseb, kar je za tretjino več kot v letu 2012. Največ ljudi, kar 109.600 je za zaščito zaprosilo v Nemčiji, sledita Francija in Švedska. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami malo prosilcev za mednarodno zaščito, trenutno jih je skupaj okoli 70, ki so nastanjeni v ljubljanskem azilnem domu in postojnskem centru za tujce, je dejal Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. VEČ>>

V Sloveniji je bilo po podatkih notranjega ministrstva v tem letu oz. do 22. avgusta skupno 230 prosilcev za mednarodno zaščito, med njimi je bilo največ prebivalcev s konfliktnih območij, kot so Sirija, Afganistan in v zadnjem času tudi Ukrajina. Letos so mednarodno zaščito priznali 27 ljudem, od leta 1995 do konca 2013 pa 304 osebam. Razlog, da je pri nas malo prosilcev za mednarodno zaščito, je po Zlatarjevih besedah v tem, da je Slovenija preprosto za njih nezanimiva država. Drug razlog pa je verjetno v tem, da trenutno nismo na eni izmed najbolj udarnih poti, skozi katere potujejo prebežniki v Evropo, je prepričan.

Kar se tiče podeljevanja statusov, pa se nadaljuje pozitiven trend, ki se je začel lani. Prav tako je Slovenija po njegovih navedbah lani v postopkih združevanja družine dovolila prihod družin osmih oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji. "Slovenska zakonodaja se je na področju mednarodne zaščite precej izboljšala, a žal zaradi javnofinančnih razlogov v postopku na prvi stopnji ukinila brezplačno pravno pomoč," opozarja Zlatar in dodaja, da se osebe s pridobljenim statusom kljub sistemski podpori težko integrirajo. Te osebe namreč še vedno nimajo dostopa do neprofitnih stanovanj, kar negativno vpliva na uresničevanje pravice do primernega stanovanja, je poudaril Zlatar.

Pri vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito notranje ministrstvo na podlagi zakona o mednarodni zaščiti zagotavlja individualni pristop, ki temelji v prvih treh letih na osebnem integracijskem načrtu. Ta se v sodelovanju z osebo z mednarodno zaščito pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti, so pojasnili na ministrstvu. Integracijski načrt vključuje različne dejavnosti glede izobraževanja in zaposlovanja, priznavanja izobraževanja, nastanitve in urejanja dokumentov ter udeležbo na tečaju slovenskega jezika in spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Osebe z mednarodno zaščito so upravičene do 300-urnega tečaja slovenskega jezika in 30-urnega tečaja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve, so navedli.

Osebam s priznano mednarodno zaščito ministrstvo zagotavlja tudi informacije o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz statusa, enkratno denarno pomoč ob izselitvi iz azilnega doma, nastanitev v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva ter denarno nadomestilo za zasebno nastanitev. V letošnjem letu je ministrstvo za oskrbo migrantov v proračunu namenilo 618.100 evrov. Za zagotavljanje posebnih projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, pa ministrstvo črpa sredstva iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropskega sklada za begunce.

Na ministrstvu menijo, da je politika na področju mednarodne zaščite že sedaj prijazna, humana in prilagojena posamezniku, ob tem pa mora zaradi zagotavljanja integritete sistema vključevati tudi ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju zlorab azilnih postopkov. V prihodnje mora Slovenija nacionalno zakonodajo prilagoditi prenovljenim standardom EU na področju mednarodne zaščite, ki posebno skrb posvečajo ranljivim kategorijam na področju mednarodne zaščite, so še dodali na ministrstvu.