STA, MM

 |  Družba

Kdaj so vpogledi v e-pošto nezakoniti?

Pooblaščenka opozarja na nezakonitost vpogledov v e-pošto delavcev

Delodajalci hujšo kršitev storijo z vpogledom oziroma prebiranjem prejete elektronske pošte delavca brez njegove vednosti in soglasja, ne glede na to, ali gre za služben ali zaseben predal elektronske pošte.

Delodajalci hujšo kršitev storijo z vpogledom oziroma prebiranjem prejete elektronske pošte delavca brez njegove vednosti in soglasja, ne glede na to, ali gre za služben ali zaseben predal elektronske pošte.
© Tomaž Lavrič

Urad informacijske pooblaščenke v zadnjem obdobju rešuje vse več prijav, ki se nanašajo na nezakonito obdelavo osebnih podatkov ob ravnanju s predali elektronske pošte zaposlenih. Zato delodajalce opozarjajo, da pri preusmerjanju in prebiranju e-pošte veljajo stroge zakonske določbe. Delodajalci namreč pogosto kršijo zakon s tem, ko po zaključku delovnega razmerja službeno elektronsko pošto zaposlenega preusmerijo na svoj e-naslov ali na drug naslov v podjetju. S tem kršijo zakon o varstvu osebnih podatkov, saj to naredijo, ne da bi za takšno ravnanje imeli podlago v zakonu. VEČ>>

"Pooblaščenec bo za takšna ravnanja tudi v bodoče izrekal globe," opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Še hujšo kršitev pa storijo z vpogledom oziroma prebiranjem prejete elektronske pošte delavca brez njegove vednosti in soglasja, ne glede na to, ali gre za služben ali zaseben predal elektronske pošte. "Takšen poseg ne pomeni le hude kršitve zakona, pač pa je tudi temelj za kazensko in odškodninsko odgovornost zaradi kršitve tajnosti občil."

Upoštevati je namreč treba, da lahko zaposleni tudi na službeni elektronski predal prejemajo sporočila svojih prijateljev, odvetnikov, zdravnikov in druga sporočila zelo zasebne in občutljive narave, za katero bi bilo nedopustno, da se z njo seznanijo tretje osebe, opozarja pooblaščenka. Delavčevo službeno elektronsko pošto sme delodajalec obdelovati le izjemoma - npr. če mu tako nalaga zakon ali posebne izredne okoliščine.

Po zaključku delovnega razmerja mora delodajalec elektronski naslov delavca nemudoma blokirati in ga narediti nedostopnega, lahko pa - kar je tudi priporočljiva in pogosta rešitev v praksi - v nastavitvah elektronskega predala uredi samodejni odzivnik, ki pošiljatelja elektronke pošte obvesti, da delavec ni več zaposlen pri delodajalcu. Delodajalec lahko v elektronsko pošto vpogleda v izjemnih primerih, npr. v primeru smrti delavca, vendar mora pri tem upoštevati načelo sorazmernosti. "To pomeni, da lahko odpira samo tisto elektronsko pošto, iz katere je že ne prvi pogled možno razbrati, da gre za službeno elektronsko pošto," opozarja pooblaščenka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.