Sumljiva smrt novinarke

V Turčiji je v sumljivih okoliščinah umrla ameriška novinarka libanonskega porekla, ki so jo turške obveščevalne službe obtožile "vohunstva".

Samo dva dni zatem, ko je bila s strani turške obveščevalne službe označena kot "vohunka", je Serena Shim, ameriška novinarka libanonskega porekla, ki je delala za iransko televizijo Press TV, umrla v sumljivi avtomobilski nesreči blizu mesta Kobani, kjer potekajo boji med pripadniki Islamske države in kurdskimi silami. Bila je na poti proti svojemu hotelu s terena, kjer je poročala o najnovejšem dogajanju blizu mesta Kobani. V njen avtomobil se je zaletel tovornjak, voznik pa je zbežal neznano kam. Več>>

Ubijanje "tarč" s pomočjo težko naloženih tovornjakov je pogosta metoda nekaterih, zlati vzhodnih tajnih služb. To metodo je zoper branilce jugoslovanskih političnih disidentov pogosto uporabljala jugoslovanska SDV. V Srbiji so pozneje obsojeni pripadniki srbske tajne službe na prav takšen način poskusili ubiti vodjo opozicije Vuka Draškovića (ubili pa so več članov njegovega spremstva). Tudi na Hrvaškem so v podobno sumljivih okoliščinah umrli nekateri nasprotniki nekdanje oblasti, na primer novinar nagrajenega dokumentarca o "Nevihti" Božo Knežević. Zato so se tudi takoj po smrti znane in tudi do Turčije zelo kritične novinarke, ki je večkrat zelo konkretno obtoževala Turčijo zaradi pomoči, ki jo država nudi pripadnikom Islamske države, pojavile ocene, da njena smrt ni bila naključna. Še posebej zato, ker je Serena Shim že v petek povedala, da jo je zaradi obtožb turških tajnih služb strah aretacije. Obtožbe o tem, da je "vohunka", je zavrnila kot absurdne in dejala, "da samo opravlja svoje novinarsko delo" in "da nima ničesar za skrivati", ter da razen svojega dela nikoli ni delala nič drugega. Sicer pa je bila Serena Shim zelo cenjena in pogumna novinarka, ki je poročala tudi iz Libanona, Iraka in Sirije. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ocenjevala zelo kritično, v svojih poročilih pa je za razliko od številnih novinarjev, ki pobirajo le "drobtinice" in poročajo v skladu s pričakovanji zahodnih elit, prikazovala precej drugačno sliko dogajanja.

Po poročanju MSNBC Serena Shim ni edina novinarka, ki je v zadnjem času umrla na Bližnjem vzhodu v zelo sumljivih okoliščinah. Podobna usoda je zadela več novinark in novinarjev, ki so kritično poročali o odgovornosti zahodnih držav, bližnjevzhodnih diktatur ali Turčije ob dogajanjih na Bližnjem vzhodu. Sirska novinarka Maja Nasr, ki je poročala za Al-Alam in Press TV iz Sirije, je bila s strelom ostrostrelca ubita v Damasku septembra leta 2012. Maja Nasr je poročala tudi o povezavah obsojencev zaradi terorizma, ki jih je turška tajna služba MIT izpustila iz zaporov, da bi se pridružili upornikom v Siriji. Nasr je tudi televizijo MSNBC obveščala o tem, da je videla več oseb, ki bi morale biti zaprte v turških zaporih. S pomočjo potnih listov ubitih upornikov je dokazovala, da je bil eden od ubitih upornikov brat bombaša, ki je leta 2003 pripravil bombni napad v Istanbulu. Tudi Jara Abas, ki je poročala iz zahodne Sirije, je bila maja leta 2013 ubita s strelom iz ostrostrelske puške, ko je poročala iz lokacije blizu zračnega oporišča Dabaa. Delala je za zasebni sirijski televizijski kanal Al-Ikhbariya TV.

Novinarji, ki se nahajajo na področjih spopadov, so seveda lahko tudi žrtve naključnih napadov, vendar je to v primerih, ko nosijo jasne oznake svojega poklica, ko so ubiti iz velike daljave ali ko so nasprotni udeleženci v prometnih nesrečah težki tovornjaki, v katerih vozniki trčenja praviloma preživijo (ali celo zbežijo) brez resnejših poškodb, precej manj verjetno. Bolj verjetno je, da v področjih spopadov tarče postajajo tudi novinarji, ki svetu sporočajo neprijetno resnico. V vzhodni Ukrajini avgusta letos ubiti fotoreporter Andrej Stenin je nekoč dejal, da so "novinarji oči državljanov in sveta." Smrt vsakega novinarja ob opravljanju nalog je zato tudi velik korak vstran od resnice.